| Zelena logistika v EU | | dr. Bojan Beškovnik | |
| Izzivi okolja vse bolj vplivajo na podporne funkcije industrijskega delovanja sodobne družbe. Okoljevarstvena skrb je prisotna domala v vseh panogah, od računalništva do medicine in vsekakor tudi v transportu oziroma logistiki. Aktivnosti, ki so bile še posebej izpostavljene v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, so zelo spremenile razvojne koncepte novih transportnih tehnologij in močno zaznamovale razvoj sodobnih logističnih konceptov. | |
Danes je logistika zelo usmerjena k učinkovitemu upravljanju z izzivi ohranjanja okolja, kajti okrepljena ekološka ozaveščenost postavlja nove izzive tako na strani dobaviteljev kot kupcev in logističnih operaterjev. V ospredju je izpostavljena zelena logistika (ang. Green logistics), ki jo večina povezuje z učinkovitim upravljanjem transportne embalaže in njeno reciklažo. Vendar je zelena logistika danes veliko širši pojem, ki sloni na novih konceptih: zmanjševanja porabe pogonskih energentov, zmanjševanja pretovornih procesov na istem tovoru, čim manjših posegov s prometnicami v okolje, primerne umestitve novih logističnih terminalov, zmanjševanja onesnaženja zaradi prometnega hrupa, zmanjševanja svetlobnega onesnaženja itd. Področje je vsekakor zelo široko, zato so potrebne usmeritve, ki ciljno usmerjajo aktivnosti in zahtevajo odzivnost od širšega kroga uporabnikov. Takšen ciljni projekt je tudi vzpostavitev zelenih transportnih koridorjev.
Preveliko onesnaženje – potrebni so premiki
Transportna panoga še vedno proizvaja previsok delež onesnaženja okolja. Pri tem gre za onesnaženje zraka s toplogrednimi plini in emisijami CO2. Vzrok gre iskati v še vedno previsokem deležu uporabe cestnega transporta, kar ostaja izziv Evropske komisije. Cestni transport je največji potrošnik energije, porabljene v prometni panogi. Nanj namreč odpade visokih 82 odstotkov. Kljub ciljem, da se mora delež toplogrednih plinov zniževati, pa se v večini držav Evrope le-ta ne znižuje skladno s pričakovanji. Še posebej so izpostavljena področja z nižjo razvitostjo, kjer industrija in prometni sektor zaostajata. V uporabi so starejša transportna in prekladalna sredstva.
Daleč najbolj »zelen« je pomorski transport, ki prispeva le 3 g emisij CO2 na prepeljani 1 km blaga s težo 1 tone. Železniški transport ustvari 18 g CO2, medtem ko se pri cestnem transportu proizvede 47 g CO2. Največji proizvajalec emisij CO2 je letalski transport s kar 560 g CO2 po prepeljanem kilometru blaga teže 1 tone. Cestni transport je tudi pomemben onesnaževalec s hrupom, saj lahka in težka cestna transportna sredstva ustvarjajo hrup nad 80 dB.
Visoke emisije plinov iz transporta, velika uzurpacija okolja s prometno infrastrukturo in možnosti optimizacije logističnih procesov so že pred časom spodbudile EU oz. Evropsko komisijo k vzpostavljanju uravnoteženega razvoja prometne panoge. Odprti in sofinancirani so bili različni evropski projekti. Med zadnjimi, ki v evropskem prostoru predstavljajo pomemben razvojni premik, je tudi nov evropski projekt SuperGreen (Supporting EU’s Freight Transport Logistics Action Plan on Green Corridors Issues). Deluje pod okriljem Evropske komisije (DG-TREN) in v okviru 7. Okvirnega programa EU. V okviru projekta se želi vzpostaviti zelene transportne koridorje v evropskem prometnem omrežju.
Kakšen koncept zelenih transportnih koridorjev?
Transportni koridorji se uporabljajo pri povezovanju dveh ali več terminalskih točk, kjer je prisoten zelo koncentriran transportni tok blaga ali ljudi. Praviloma gre za daljše transportne relacije. Takšni transportni koridorji vključujejo različne načine transporta, da se zagotovi optimalnejši transportni proces in pričakovano delovanje oskrbnih verig. V zadnjem času se poseben poudarek posveča vpeljevanju naprednejših tehnologij, ki omogočajo ažurno sledljivost tovoru. Ob upoštevanju vidika uporabe okolju prijaznejših tehnologij se izpostavljajo ravno koncepti zelenih transportnih koridorjev.
Že dodatek k poimenovanju transportnega koridorja v zeleni transportni koridor pomeni, da je usmerjenost izgradnje in razvoja uporabe infrastrukture in transportnih sredstev v energetsko in ekološko sprejemljivejših standardih. Gre za usmeritev, da se na pomembnejših oseh evropskega prometnega omrežja postavijo nove platforme, ki bodo zagotavljale lažji prehod standardiziranih transportnih enot med različnimi transportnimi sredstvi in istočasno zagotavljale najvišje standarde glede varnosti, dostopnosti, onesnaževanja okolja s hrupom in emisijami toplogrednih plinov, glede točnosti servisov, ob energetsko učinkoviti uporabi pogonskih energentov itd.
Zelene transportne koridorje lahko pričakujemo na trenutno že postavljenih transportnih linijah in v okolju, kjer je že vzpostavljen sistem tehnološko naprednejših transportnih sistemov. Ključni pomen bo imela že prisotna visoka stopnja avtomatizacije transportno manipulativnih procesov. Prve zelene transportne koridorje bodo najverjetneje najhitreje vzpostavili v severni in zahodni Evropi, kjer se uporabljajo učinkovita in strateško umeščena intermodalna vozlišča.
Evropski projekt SuperGreen ima 9 koridorjev
Projekt SuperGreen ima osnovno nalogo oblikovati zelene transportne koridorje. Predvidenih sredstev je okoli 3,54 milijona evrov. Od tega naj bi EU zagotovila dobrih 2,6 milijona evrov. V okviru projekta se bo zagotavljalo ustrezne okoljske, tehnične, ekonomske, socialne in družbene vidike uspešnega delovanja transportno-logističnega procesa. Tako se bodo zasledovali naslednji ključni cilji:
• izbira in razvoj delovanja izbranih zelenih transportnih koridorjev,
• razvoj in uporaba zelenih tehnologij na transportnih koridorjih,
• vpeljava inteligentnih transportnih in informacijskih sistemov,
• opredelitev skupne politike delovanja in reguliranja pravil,
• spodbujanje nadaljnjih raziskovalnih pobud za razvoj zelenih transportnih koridorjev in ustreznih tehnologij,
• spremljanje rezultatov in primerno obveščanje o vzpostavitvi in delovanju zelenih transportnih koridorjev.
V projekt so vključeni vsi pomembnejši akterji s področja razvoja in delovanja intermodalnega transporta v EU. Pomembnejši partnerji triletnega projekta so: NTUA-LMT (Grčija), ki je v vlogi koordinatorja projekta, DB Schenker AG (Nemčija), Det Norske Veritas (Norveška), Procter & Gamble Eurocor (Belgija), Turkish State Railways (Turčija), Lloyd’s Register-Fairplay Research (Švedska) in Gijon Port Authority (Španija). Slednji so z aktivnostmi na projektu začeli lani februarja v Atenah. Do delavnice v Helsinkih v mesecu juniju je bilo obravnavanih vseh 60 prijavljenih potencialnih zelenih transportnih koridorjev. V predizbor je bilo uvrščenih 15 najpomembnejših koridorjev, na podlagi katerih so nato izbrali 9 zelenih transportnih koridorjev (tabela 2). Na prvi regionalni delavnici v Neaplju so bili predstavljeni izbrani koridorji, ključni parametri izbora koridorjev ter evidentirane ozke točke na projektu in predlogi izboljšav.
Težave in ozka grla razvoja
Partnerji projekta že ugotavljajo, da vzpostavitev zelenih koridorjev ne bo pretežka naloga, zahtevnejši naj bi bil izziv postavitve učinkovitega spremljanja delovanja vzpostavljenih zelenih transportnih koridorjev. Tako se v okviru projektnega razvoja poseben poudarek daje aktivnostim oblikovanja ustreznih meril, kot so: parametri porabe energentov, opredelitve eksternih stroškov, onesnaževanje okolja, operativne izvedbe, opredelitve infrastrukturnih stroškov in poseganja v okolje. Učinkovitost bo dosežena, v kolikor bodo začetni parametri preseženi v predhodno določenem terminskem obdobju.
Pomemben poudarek bo na razvoju in uporabi ITS (inteligentnih transportnih sistemov) ter uporabi multimodalnosti. Ključna bo visoka stopnja avtomatizacije celotnega transportnega procesa in procesov začasnega skladiščenja na intermodalnih terminalih. Ker je EU še vedno v krču ekonomske in gospodarske krize, so in bodo investicije v naslednjem obdobju zelo omejene. Realno gre pričakovati določene zadržke pri množičnejši uporabi naprednih tehnoloških rešitev na pomembnejših terminalih in transportnih koridorjih, kjer naj bi bila istočasno prisotna tudi visoka stopnja multimodalnosti.
Visoke zahteve na vseh področjih delovanja transportnega koridorja postavljajo omejitev za množičnejši in hitrejši razvoj koridorjev v evropskem prostoru. Zaradi omejitev bodo le izbrani koridorji deležni obsežnejšega financiranja iz evropskih skladov, kar pa lahko pomeni manj sredstev za razvoj že postavljenih vseevropskih transportnih koridorjev. Vsekakor V. in X. koridor, ki sta pomembna za Slovenijo, ne izpolnjujeta visokih standardov EU. Razvoj zelenih koridorjev lahko še dodatno zavre razvoj oz. financiranje. V projektu SuperGreen namreč koridor »Brenner« povezuje Švedsko z Italijo na relaciji Malmö–Palermo. Koridor ima dva pomembna kraka, ki segata v našo regijo, in sicer krak Salzburg–Trst ter Bologna–Ancona–Igoumenitsa–Atene. Koridor zaobide V. ali X. vseevropski koridor, ki sta pomembna za Slovenijo. Poleg tega tudi koridor Two Seas, ki povezuje Grčijo in Nemčijo od Patrasa do Dresdna, zaobide X. vseevropski transportni koridor, saj poteka prek Sofije, Budimpešte in Dunaja.
Zelo realno je pričakovati, da bodo zeleni transportni koridorji postopoma dobili prednost pred obstoječimi vseevropskimi transportnimi koridorji in bodo tako deležni ustreznega sofinanciranja. To pa lahko pomembneje vpliva na razvoj in financiranje za nas pomembnih koridorjev – V. in X. transportnega koridorja.
Viri:
European Commission. 2009. A sustainable future for transport: Towards an integrated, technology-led and user-friendly system COM(2009)279. Luxembourg: Publications Office of the European Union.
Kyster-Hansen, H. 2011. EWTC II Green Corridor manual: Draft definition. Stockholm: Region Blekinge.
OECD-ITF. 2008. Greenhouse Gas Reduction Strategies in the Transport Sector: Preliminary report. Danvers: OECD Publications. Dostopno na naslovu: http://www.internationaltransportforum.org/Pub/pdf/08GHG.pdf [dostop 26. 4. 2011].
Sjorgen, J. 2010. Greening Corridors – a new way towards effective accessibility, Berlin, 16. september 2010.
SuperGreen Project. Dostopno na naslovu: http://www.supergreenproject.eu/. [dostop 28. 4. 2011].
