Za reciklate je nujen razvoj tehnologij – EOL 59

Lani ste zbrali 2 % več odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) kot leto poprej, kar ocenjujete kot uspeh. Zakaj takšna ocena? K temu rezultatu naj bi pripomogla predvsem optimizacija procesa zbiranja in obdelave odpadne opreme. Za kakšno optimizacijo gre?
Na zbrano količino odpadkov v prvi vrsti vpliva količina izdelkov, ki so bili dani na trg in so tako posledično povzročili te odpadke. Družba ZEOS je v letu 2008 zbrala 25 %, v letu 2009 38 % in v letu 2010 39 % od opreme, dane na trg v tem letu. Primerjalno z ostalimi državami EU to pomeni, da je naša učinkovitost zelo solidna. Ob tem je potrebno upoštevati dejstvo, da je obdelava precejšnje količine OEEO ali njenih sestavnih delov na sivem trgu neevidentirana. Tako nepooblaščene osebe z opreme odstranjujejo kompresorje, pločevino, vezja in kable iz aparatov itd.
Zavedamo se, da bo potrebno v prihodnje stopnjo zbiranja še dvigniti, zato vzpostavljamo dolgoročno učinkovito mrežo zbiranja tako z izvajalci javne službe in zbiralci kot s trgovci. Osveščanje ter ustrezna infrastruktura zbiranja nam zagotavljata rast zbranih količin, prav tako pa ustreznejšo »kvaliteto odpadka«.

Zanimiv je podatek, da je bil dosežen skokovit porast zbranih sijalk. Ali menite, da so k temu res najbolj pripomogle ozaveščevalne akcije ZEOS?
Znotraj OEEO so odpadne sijalke še posebej pomembne. Na eni strani lahko ob neustrezni obdelavi precej negativno vplivajo na okolje in zdravje ljudi, hkrati pa lahko s sodobno tehnologijo dosežemo kar 95,9-odstotno stopnjo recikliranja. Ker se proizvajalci ter lastniki družbe ZEOS, v imenu katerih izpolnjujemo zakonske obveznosti, zavedajo te odgovornosti, postavljamo v ZEOS kvalitetno storitev ravnanja z odpadki na prvo mesto. Pri tem je ozaveščanje izrednega pomena. S proizvajalci in njihovimi distributerji EE opreme organiziramo in izvajamo akcije ozaveščanja skozi vso leto, na republiškem in lokalnem nivoju.

V ZEOS vse več zavezancev

Novost v dejavnosti ZEOS je ravnanje z odpadnimi prenosnimi baterijami, ki ste jih zbrali 45 ton. Kako ste organizirali proces zbiranja in kako je s predelavo?
Leto 2010 je bilo leto vzpostavljanja skupne sheme zbiranja prenosnih baterij in akumulatorjev. Organiziranih je bilo preko 3.000 prevzemalnic. Med njimi seveda prednjačijo trgovine, sledijo šole, komunalna podjetja, bencinski servisi, javne ustanove idr. Prepuščanje teh odpadkov želimo omogočiti tam, kjer to pričakujejo občani. V ta namen smo razvili namenske in prepoznavne zbiralnike za baterije in akumulatorje in jih na mesta prevzemanja tudi postavili. Skupaj s prevzemniki smo vzpostavili stroškovno učinkovit model prevzemanja, v katerem lahko sodelujejo tudi sami. Verjamemo, da bomo ciljne količine zbiranja, tj. 25 % od količin, danih na trg, v letu 2012 uspeli zagotoviti. Obdelavo in predelavo teh odpadkov preko podizvajalcev zagotavljamo v tujini, saj ustreznih tehnologij v Sloveniji ni.

Shema postaja močnejša. Za leto 2010 ugotavljate, da je pristopilo k vaši shemi za desetino več zavezancev. Ali to pomeni, da je prostih strelcev manj?
Zavezanci prepoznavajo našo skupno shemo kot zaupanja vrednega partnerja na področju okolja. Nudimo jim storitev, ki v popolnosti izpolnjuje njihove zakonodajne obveznosti ravnanja z odpadki, ter transparentnost in neprofitnost poslovanja. Družba ZEOS beleži rast števila pristopnikov od ustanovitve dalje, lani celo za 10 % od vseh vključenih zavezancev. Vsak zavezanec, ki ne izpolnjuje obveznosti, je nelojalna konkurenca ostalim proizvajalcem, zato so naše aktivnosti vseskozi usmerjene v iskanju prostih jezdecev. Teh je vsekakor manj kot pred leti, pa vendar se pojavljajo tudi novi. K boljši preglednosti in učinkovitosti na tem področju bi vsekakor pripomogla uskladitev podatkov, ki jih imajo državni organi in posamezne skupne sheme.

V državah z eno shemo so pri zbiranju uspešnejši

Ustavimo se še pri zbranih količinah. ZEOS zbere letno okrog 6.000 ton OEEO, kar pomeni približno 40 % količin, danih na trg. Ali menite, da vzpostavitev več shem za OEEO negativno vpliva na količino zbrane OEEO? Kaj predlagate za učinkovitejši sistem?
Vzpostavitev več skupnih shem za posamezno vrsto odpadka samo po sebi ne pomeni manjše količine zbrane OEEO. Pomeni pa omejevanje aktivnosti, ki bi pripomogle k večji zbrani količini. Zavedati se moramo, da je proces doseganja ciljev dolgoročen in da so potrebna precejšnja finančna vlaganja v ozaveščanje, infrastrukturo zbiranja ter logistiko. Ob tem je potrebno graditi tudi dolgoročno stabilen model financiranja, ki bo čim manj občutljiv na trg prodaje novih izdelkov ter trg vrednosti sekundarnih surovin. V kolikor se dopušča h kratkoročnim ciljem naravnan model, pa seveda skupne sheme to izkoriščajo. Če smo torej v Sloveniji izbrali model več shem za eno vrsto odpadka, je nadzor države še toliko pomembnejši. Učinkovitejši sistem v tem primeru zahteva predvsem centralizacijo informacijskega toka podatkov o količinah, danih na trg, delitev obveznosti med posamezne sheme, standarde zbiranja ter spremljanje in sankcioniranje neizpolnjevanja posameznih obveznosti. Rezultati oziroma poročila posameznih shem v ostalih državah EU kažejo, da so zbrane količine na prebivalca bistveno večje v državah, kjer je vzpostavljena le ena shema za eno vrsto odpadka oziroma kjer imajo kvaliteten centralni nadzor nad delovanjem shem.

Komunalna podjetja so v tem omrežju pomembna. Kako sodelujete z njimi in kaj lahko pomenijo nove usmeritve pri ravnanju s komunalnimi odpadki za uspešnejše zbiranje OEEO?
Že od začetka delovanja vodimo evidence o učinkovitosti posameznega komunalnega podjetja. Razlike so precejšnje. Nekatera vzorno pripravijo in prepuščajo odpadke, druga želijo oddajati samo določeno vrsto odpadka odpadne opreme, tretja imajo kvaliteto odpadka zelo slabo, četrta so nezainteresirana za sodelovanje. Vsem ponujamo enake pogoje, sodelovanje na podlagi pogodbe ter ustrezno infrastrukturo zbiranja. Trenutno v strukturi zbrane odpadne opreme komunalna podjetja pomenijo dve tretjini, zato je pomembno, kakšni bodo njihovi procesi zbiranja tudi v prihodnje. Predvsem si želimo, da bi od gospodinjstev prevzemali čim več v svojih zbirnih centrih in čim manj kosovno. Na ta način ne bi prihajalo do poškodb in odtujevanja različnih komponent z opreme. V tem smislu bomo tudi v prihodnje skupaj z njimi lokalno ozaveščali in načrtovali prevzemanja odpadkov.

Nujen je razvoj tehnologij za predelavo odpadkov

Večji problem kot prevzemanje je stopnja predelave OEEO, še posebej ponovne uporabe in reciklaže, saj gre za odpadke, ki so potencialna surovina?
Nedvomno bodo surovine iz OEEO v prihodnje strateško še pomembnejše. Nekatere surovine so vse redkejše in težko dostopne, njihova poraba je iz leta v leto večja, zato je nenehni razvoj tehnologij predelave odpadkov nujen. Investicije v takšno infrastrukturo so mnogokrat pogojene s količinami zbranih odpadkov, ki bodo ustrezali kapaciteti. Na področju OEEO in odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev ugotavljamo, da je velikost trga v Sloveniji dostikrat premajhna in da bo za investicijo potrebno določene kapacitete zapolniti tudi iz tujine. Ne glede na to ima družba ZEOS pridobljena ustrezna dovoljenja za čezmejno premeščanje odpadkov, kjer preko akreditiranih predelovalcev zagotavlja zahtevane stopnje predelave. V nekaterih primerih, kot je npr. steklo slikovnih cevi, pa celo aktivno sodelujemo pri iskanju rešitev recikliranja.

Že nekajkrat ste predlagali ustanovitev klirinške družbe v Sloveniji. Kaj bi z njo spremenili in kako bi lahko zagotovila učinkovitejši sistem ravnanja z OEEO?
Klirinška družba je edina rešitev v primeru zakonodaje, ki omogoča vzpostavitev več shem za prevzemanje ene vrste odpadka. Direktiva (2002/96/ES) namreč določa, da je vsak proizvajalec dolžan financirati in zagotoviti prevzemanje in obdelavo odpadkov, ki izhajajo iz njegove opreme. Ker te obveznosti v njihovem imenu izpolnjujejo t. i. skupne sheme, morajo te svoje obveznosti izpolnjevati redno, dosledno in transparentno. Država si je v Uredbi o ravnanju z OEEO to nadzorno funkcijo tudi določila in potrebno jo je izpolniti. V štirih letih, odkar so namreč sheme operativne, je še vedno iz letnih poročil shem razvidno, da rezultati odstopajo od obveznosti. To pa deluje na našo shemo demotivacijsko. Dolgoročno bodo zato cilji direktive, z obstoječo prakso nadzora, težko dosegljivi.

Ali se zato zavzemate za model izravnalnih shem? Kaj bi to pomenilo za posamezno shemo?
Model izravnalnih shem smo predstavili tako ostalim skupnim shemam kot odgovornim na MOP. Večjih nasprotovanj ni bilo, potrebno pa je seveda dogovoriti tehnično izvajanje. Za posamezno shemo to namreč pomeni, da bo morala v vsakem trenutku zagotavljati svoj delež obveznosti prevzemanja odpadkov, in sicer pri vseh izvajalcih javne službe za vsako vrsto odpadka posebej. Prevzemanje bo moralo biti skladno s standardi, ki jih bodo morale upoštevati tudi javne službe. Žal pa ugotavljamo, da med nekaterimi udeleženci v tem procesu ni prave volje za rešitev tega problema. Druga možnost, v primeru, da konsenza ne bo mogoče doseči, pa je spremeniti zakonsko regulativo v smeri, kjer odgovornost skupne sheme prevzame reprezentativna skupina zavezancev. Takšna praksa se je uspešno pokazala na področju ravnanja z izrabljenimi gumami.

Kakšne načrte ima ZEOS pri vzpostavljanju sistema ravnanja z OEEO na območju nekdanje Jugoslavije?
Nekateri ustanovitelji in pristopniki družbe ZEOS imajo status proizvajalca oziroma uvoznika EE opreme tudi v državah nekdanje Jugoslavije. Ker se tudi tam prenaša direktiva EU v nacionalno zakonodajo, bodo morali izpolnjevati svoje obveznosti na podoben način kot v Sloveniji. Družba ZEOS se aktivno vključuje v vzpostavitev modela, ki bo proizvajalcem zagotovil stroškovno učinkovito izpolnjevanje njihovih obveznosti. Istočasno je to dobra priložnost za ZEOS, da znanja in prakso, ki jo je pridobil pri implementaciji v Sloveniji, izkoristi tudi v sosednjih državah. Aktivnosti, ki jih ZEOS izvaja na tem projektu, so v celoti financirane s strani donacij Republike Slovenije in ministrstva za okolje v posamezni državi.