Zapis | prof. dr. Matjaž Valant |
 
 

V zadnjem obdobju smo priča pomebnemu premiku v prioritetah tehnološkega razvoja proti usmeritvam, ki upoštevajo koncepte trajnostnega razvoja, okoljevarstva in izrabe obnovljivih virov energije. Delno je to pogojeno z novimi pravilniki Evropske skupnosti, vendar je hkrati to tudi v veliki meri posledica našega zavedanja o pomembnosti trajnostnega okoljevarstvenega principa in s tem povezane kvalitete življenja. To zavedanje postaja že tako močno, da se veliko število posameznikov in skupin vključuje v razvoj trajnostnih tehnologij, kjer pričakujejo večkratne koristi – tudi ekonomske. Zaradi zelo intenzivnega čezmejnega sodelovanja na področjih razvoja novih trajnostnih materialov in tehnologij smo v začetku maja na Univerzi v Novi Gorici organizirali slovensko-italijansko konferenco o materialih in tehnologijah za trajnostni razvoj. To je že druga konferenca, saj smo pred dvema letoma organizirali samo slovensko verzijo te konference. Zaradi zelo pozitivnega odmeva naše znanstvene in strokovne javnosti s tega področja se je tokrat konferenca ponovila v širši izvedbi. Konference se je udeležilo več kot sto znanstvenikov, razvojnikov, menedžerjev in inženirjev z različnih področij, ki jih druži skrb za trajnostni razvoj. Seveda je bila poleg slovenskih udeležencev s skoraj polovico udeležencev zelo dobro zastopana italijanska stran, imeli pa smo tudi udeležence iz Francije, Nizozemske, Švice, Španije, Črne gore in Indije, ob tem pa večje število razstavljalcev oziroma sponzorjev, kot so Mettler Toledo, Scan, d. o. o., Medliline ter švedski VG Scientia AG. Dogodek se je torej iz začetne ideje razvil v pomembno mednarodno srečanje tako za sfero R&D kot tudi za industrijo.

Z izborom vabljenih in rednih predavanj smo poskusili uravnotežiti bolj splošne, skoraj poljudnoznanstve preglede stanja na posameznih področjih, s predavanji ljudi iz industrije, ki so predstavili njihove trenutne razvojne težnje, in zelo poglobljenimi znanstvenimi predavanji, ki so začrtala meje možnega. Glede na odziv udeležencev nam je ta namera zelo dobro uspela, saj smo navkljub lepemu vremenu v Vipavski dolini obdržali večino udeležencev ves čas v predavalnici, kjer so se redno porajale zelo intenzivne razprave.

Prvo presenečenje so udeleženci doživeli že ob prihodu, ko jih je v Ajdovščini ob jasnem in sončnem vremenu pričakala prava ajdovska burja. Marsikdo od njih takšnega vetra še ni videl in se je zato hitro skril v predavalnico. Začeli smo s krajšim nagovorom rektorja Univerze v Novi Gorici, prof. dr. Danila Zavrtanika, ki je poudaril strateško usmeritev naših raziskovalnih laboratorijev v področja trajnostnega razvoja in tako ustrezno umestil vsebino konference. Prvi vrhunec konference je sledil že takoj na začetku, ko je predsednik konference, prof. dr. Matjaž Valant, napovedal prvega vabljenega predavatelja. Dr. Innocenti je prišel iz Torina, kjer je direktor oddelka za mikro- in nanotehnologijo raziskovalnega centra tovarne avtomobilov Fiat. Po njegovem predavanju smo se vsi začeli zavedati kompleksnosti današnjih avtomobilov ter naporov, ki jih avtomobilska industrija usmerja v povečanje varnosti, zmanjšanje porabe goriva, racionalizacijo proizvodnje ter tehnološki napredek na področju transporta. Tudi nadaljnja predavanja so sledila temu vzoru ter se posvečala razvoju na področju baterij in gorivnih celic, ki so osnova za izvedbo komercialno zanimivih električnih prevoznih sredstev. Ta dan smo razpravljali še o parnem reformingu za proizvodnjo vodika, geotermalni energiji in biodizlu. Proti večeru se je veter povsem umiril in dan smo zaključili v prijetnem vzdušju na dvorcu Zemono, ki je bil včasih lovska postojanka družine Lanthieri, danes pa je krasno prenovljen objekt na vrhu majhnega hriba sredi Vipavske doline, obdan z neštetimi trsi vinske trte. Najprej smo dobro uro bolj individualno razpravljali o raziskavah, ki so bile predstavljene v obliki posterjev, potem pa smo družno ob pečenem pršutu in siru poskusili avtohtoni zelen, ki so ga pridelali študenti in sodelavci Visoke šole za vinarstvo in vinogradništvo Univerze v Novi Gorici.

Drugi dan je bilo toliko vrhuncev konference, da se vsega ne da podrobno opisati. Dan je bil posvečen (foto)katalizatorjem in skladno s tem je začel z izrednim predavanjem o umetni fotosintezi prof. Bonchio z Univerze v Benetkah. Ta dan sta nastopila še dva eminentna gosta, prof. Sivula iz École Polytechnique Fédérale de Lausanne, in prof. Krol z Delft University of Technology, s še skoraj vročimi rezultati s področja solarne cepitve vode za pridobivanje vodika. Ne boste verjeli, voda lahko gori. Omeniti velja še našo gostjo, prof. Zbašnik Senegačnik s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki nas je poučila o tehničnih karakteristikah pasivne hiše. V diskusiji smo ugotovili, da bi pozimi za ogrevanje prave pasivne hiše zadostovala toplota, ki jo oddajata računalnik in televizija (pa mogoče še pralni in pomivalni stroj za tiste, ki jih bolj zebe). Omeniti velja še predavanje dr. Venturinija iz Heliosa, ki je vse prisotne navdušil s tehnološkim napredkom proizvodnega programa te tovarne, vpeljavo novih tehnologij in materialov v premaze in navsezadnje s poslovno uspešnostjo tovarne. Dan je bil dolg in potrebni smo bili obilne večerje, ki smo jo začeli s predjedjo na terasi restavracije Primula v Solkanu, se seznanili z zgodovino Soče in Soške doline ter nadaljevali z večerjo ob mizah. Vzdušje je bilo prijetno in verjetno ni potrebno, da bi moji zapisi posegali v podrobnosti tega prijetnega večera.

Tretji dan je bila na sporedu spektroskopija površin, kjer smo slišali, kako lahko sinhrotronsko svetlobo in laser na proste elektrone izrabimo za študij kemije in fizike površin ter tudi za zelo aplikativne discipline, kot je znanost o hrani. Če še ne veste, rastline lahko uporabljamo tudi za rudarjenje. Nekatere rastline lahko akumulirajo kovinske ioni – ko skurimo organsko snov, lahko izoliramo kovino. Na isti način lahko regeneriramo zemljo, onesnaženo s kovinami. Rastline kovine iz zemlje enostavno izčrpajo in po nekoliko žetjih je zemlja očiščena. Kasneje smo izvedeli še veliko zanimivosti o tem, kaj je zelena kemija, kako čistimo odpadne vode, in še o marsičem.

Za tiste najvztrajnejše smo na koncu pripravili še profesionalno degustacijo lokalnih vin in prisrčno slovo v upanju, da se čez dve leti spet vidimo.

Takoj ko se je konferenčna dvorana izpraznila, so se začeli polniti naši poštni nabiralniki. Prišlo je veliko pisem z vtisi udeležencev, ki so praviloma izražali presenečenje nad kvaliteto prispevkov ter spontanim in sproščenim vzdušjem na konferenci. Veliko ponudb za skupno sodelovanje se je že pojavilo, še več pa jih želimo realizirati v prihodnje z našimi raziskovalnimi partnerji, ki smo jih spoznali ob tej priložnosti.

Vas pa vabim, da nove priložnosti čez dve leti ne zamudite.

————-

prof. dr. Matjaž Valant, Vodja Laboratorija za raziskave materialov in dekan Fakultete za znanosti o okolju, Univerza v Novi Gorici