| Uporaba bioloških odpadkov | | Jože Volfand | |
| Kaj bo dala trgu z biološko razgradljivimi odpadki nova uredba, ki jo pripravljajo na Ministrstvu za okolje, se ne ve. A prvi odmevi kažejo, da niti stroka niti praksa nista zadovoljni z usmeritvijo, ki pri biološko razgradljivih odpadkih favorizira kompostiranje. Kaj pa biološki odpadki kot energent? Vprašanje je toliko bolj aktualno, ker bo od sredine tega leta obvezno ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov. Nekatera podjetja v Sloveniji, KOTO je med njimi, že nekaj časa namenjajo biološke odpadke tudi za proizvodnjo električne energije. Janja Anžič, direktorica družbe KOTO, podpira novosti v operativnem programu ravnanja s komunalnimi odpadki, opozarja pa na stroške. | |
Nove usmeritve pri ravnanju z odpadki opredeljujejo tudi naloge pri ravnanju z biorazgradljivimi odpadki. Za kakšne rešitve se zavzema družba KOTO in zakaj dajete prednost anaerobni obdelavi pred kompostiranjem?
Nove usmeritve pri ravnanju z biorazgradljivimi odpadki so usmerjene predvsem v kompostiranje. Izključna uporaba kompostiranja bi povzročila poplavo nastalega komposta, ki bo zaradi omejenih možnosti uporabe težje uporabljiv. Poleg tega se pri uporabi bioloških odpadkov v bioplinski napravi organsko razgradljiva snov pretvarja v metan, ki ga koristno uporabimo za proizvodnjo električne energije. Pri kompostiranju se nasprotno tvori CO2, ki izhaja v ozračje. KOTO se tako zavzema za različne načine obdelave bioloških odpadkov, od anaerobnih (proizvodnja bioplina) do aerobnih (kompostiranje), saj govorimo o obnovljivih virih energije.
Toda nova Uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki naj bi vsebovala tudi nacionalna pravila za obdelavo kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev. Kako bi morali urediti to področje v okviru občinskih javnih gospodarskih služb?
Po osnutku operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki se bo pospeševalo ločeno zbiranje odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«. Ideja je dobra, saj čim bolj na mestu nastanka prevzeti biorazgradljivi odpadek pomeni večjo kakovost odpadka. Žal pa ne smemo pozabiti finančne komponente, saj manjše količine in večkratna pobiranja povzročajo višje stroške. V tem duhu je smiselno razmišljanje o zbiranju v okviru občinskih javnih služb, ko govorimo o gospodinjstvih. Ne smemo pozabiti dejstva, da ločeno zbrani odpadki, kar biološki odpadki, izvzeti iz mešanih komunalnih odpadkov, so, pomenijo višjo stopnjo obdelave odpadkov in s tem višje stroške. A ti stroški bi morali biti preneseni na odpadke, ki niso zbrani ločeno, torej mešane komunalne odpadke.
KOTO že več let iz organskih odpadkov in odpadnih vod proizvaja bioplin in z njim električno energijo. Ali ga uporabljate samo za lastne potrebe? S kakšnimi tehnološkimi zahtevami ste se srečali?
Bioplin, ki ga proizvedemo na bioplinski napravi, uporabljamo za proizvodnjo električne energije. Proizvedeno električno energijo porabimo predvsem za pokrivanje lastnih potreb, v omrežje jo oddajamo le preko vikenda, in sicer približno 15 odstotkov proizvedenih količin.
Sezonsko spreminjajoča se sestava bioloških odpadkov zahteva ustrezno predpripravo homogene mešanice surovine z odstranitvijo tujkov.
Vendar Slovenija nima dovolj zmogljivosti za ustrezno obdelavo bioloških odpadkov, izgradnja regijskih centrov za ravnanje z odpadki pa poteka počasi. Kaj bi morali storiti v Sloveniji?
V Sloveniji bi morali razmisliti o najbolj racionalnem pristopu k problemu: kako rešiti obdelavo bioloških odpadkov do zgraditve regijskih centrov ali pa se odločiti za manj regijskih centrov z večjo kapaciteto in pospešiti njihovo postavitev. V Sloveniji ne moremo mimo dejstva, da smo majhni. To prednost bi morali izkoristiti. Zakaj veliko število centrov z majhnimi kapacitetami in manjšo ekonomiko? Zakaj ne manj centrov z večjo ekonomiko obdelave in s tem na koncu za vse nas cenejši strošek obdelave odpadkov?
S kakšnimi težavami se srečujete pri dejavnosti predelave tveganih in netveganih živalskih stranskih proizvodov. Je problem samo majhen slovenski trg?
Pri predelavi živalskih stranskih proizvodov govorimo o izvajanju obvezne gospodarske javne službe ravnanja z določenimi rizičnimi živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2. Ti se dnevno prevzemajo v celotni Sloveniji in predelajo s sterilizacijo pod pritiskom v dva proizvoda, ki sta v svojem bistvu energenta z večjo kurilno vrednostjo kot nekatere vrste premoga. Pri ravnanju z nerizičnimi živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 3 je predelava po podobnem postopku v dva proizvoda, ki pa se uporabita pretežno za gnojila in v industriji hrane za hišne ljubljenčke. V obeh predelavah je ključni namen zagotavljanje okolju in zdravju ljudi ter živali stalno in varno celovito storitev po evropskih in slovenskih predpisih.
Gre za tehnološko zahtevna procesa, pri katerem igra pomembno vlogo velikost slovenskega trga. Naš odgovor temu je širok nabor dejavnosti, ki služijo osnovnemu namenu, pridobivanju energije iz obnovljivih virov.
Ali ste zato v družbi KOTO zgradili linijo za sušenje muljev iz bioloških čistilnih naprav, posušen mulj pa je koristen energent? Kaj kažejo izkušnje? Boste dejavnost širili in razvijali?
Sušenje muljev izvajamo kratek čas, tako da so izkušnje z njihovo obdelavo sicer sveže, a ker smo vajeni predelav bioloških odpadkov, tovrstna obdelava za nas ni čisto nova. Glede na dosedanje izkušnje lahko rečemo, da je sušenje tehnološko zelo zahtevno, prav tako pa se je pokazalo, da v Sloveniji ni veliko naprav, kjer bi tovrstne materiale sploh lahko uporabili kot gorivo. V prihodnosti nameravamo spremeniti način sušenja muljev, da bi popolneje izkoriščali odpadno toploto, ki nastaja pri ostalih tehnoloških procesih v podjetju.
Razmišljate o novih naložbah?
Seveda. Ne moremo mimo tega, da imamo lokacijo v osrednjeslovenski regiji, imamo dovoljenje IPPC in imamo znanje. Razmišljamo tako o naložbah, ki nam bodo omogočile uporabo stranskih proizvodov predelav in izboljšanje ekonomike predelave, kot o naložbah v dodatne kapacitete za anaerobno predelavo biološko razgradljivih odpadkov.
