| Med komunalnimi podjetji | | Vlado Podgoršek | |
| V krškem Kostaku je nadzorni svet za novega predsednika uprave delniške družbe imenoval Miljenka Muho, ki je doslej v podjetju skrbel predvsem za gradbeniški sektor, dejavnost, ki Kostaku zagotavlja finančno stabilnost in razvoj. Kostak je več kot komunalno podjetje. Z več kot 30 milijoni celotnega prihodka in več kot 300 zaposlenimi se Komunalno stavbno podjetje KOSTAK, d. d., Krško, uvršča med večja slovenska podjetja, med komunalnimi seveda še posebej. Novi predsednik napoveduje določene spremembe v upravljanju podjetja. | |
Kot je ob koncu preteklega leta pisalo v delniški knjigi, so imeli 30 delničarjev, a izstopata dva velika lastnika: občina Krško s triinštirideset in avstrijska firma Brantner Walter z desetimi odstotki. Skupino KOSTAK poleg matičnega podjetja sestavljajo še Hortikultura, plantaže, gradnje Brežice, d. o. o., ANSAT Montaža in vzdrževanje elektronskih naprav, d. o. o., Krško, ter ELITE ARHITEKTI projektiranje, urbanizem, inženiring, gradnje, d. o. o., Krško. KOSTAK izvaja gospodarske javne službe v občini Krško in po koncesijski pogodbi tudi v novi občini Kostanjevica na Krki. Občinska sredstva zagotavljajo v okviru gospodarske javne službe izvajanje tudi drugih dejavnosti kolektivne rabe, pomemben delež pa ustvarijo s prihodki na trgu. Pri tem gre zlasti za dejavnosti gradbeništva, tržnih komunalnih storitev, vzdrževalnih in čistilnih del ter trgovino. Podobno strukturo dejavnosti napoveduje novi predsednik uprave delniške družbe KOSTAK Miljenko Muha tudi v prihodnje.
Pripravljate novo organizacijsko shemo. Kaj želite doseči?
Pravzaprav smo se že vključili v rahlo reorganizacijo trenutnega načina delovanja v skladu s predstavljenim programom v nadzornem svetu. Pripravljena je nova organizacijska shema, ki bo, upam, sprejeta na naslednji skupščini delničarjev. S spremembo statuta naj bi gospodarsko družbo vodila enočlanska uprava. Ob predsedniku uprave bodo še trije direktorji sektorjev, in sicer tehnično-razvojnega, komunalnega in finančno-računovodskega z informatiko ter pet vodij sektorjev. Pričakujem, da bomo tako bolj operativni in da bomo s tem poenostavili poti pri odločitvah ter njihovem nadzoru. Enkrat tedensko se bomo o vseh bistvenih zadevah dogovarjali na operativnih sestankih skupaj z direktorji hčerinskih družb. Menim, da bomo na ta način poenotili delovanje skupine KOSTAK in tako odpravili pomisleke o razdelitvi družbe Kostak, d. d. Moje prepričanje je namreč, da ta ne bi bila niti pametna niti produktivna in ne bi prinašala nič boljšega kot doslej.
Če se najprej zadrživa pri komunalnem sektorju. Kostak je med prvimi v državi razvil ločeno zbiranje odpadkov. MOP pripravlja spremembe.
Da, pri zbiranju in odvozu odpadkov smo bili posebej uspešni. Dejansko smo v enem segmentu uspeli zbrati do 45 odstotkov ločeno zbranih odpadkov iz gospodinjstev. Ravno v tem času se na ravni Posavja in tudi Dolenjske pogovarjamo o reševanju obdelave odpadkov. V minulih letih, žal, v Cerodu pri Novem mestu prav na tem področju ni bilo veliko storjenega, zato se zdaj vsi naši zbrani odpadki odvažajo na obdelavo v Lenart. Natančneje, odpadke odpeljemo na Cerod, od tam pa potujejo v Lenart, kar seveda ni poceni! V Posavju zato že razmišljamo o drugačnih rešitvah. Mehansko-biološko obdelavo odpadkov bi lahko organizirali doma ali pa odpadke začasno neposredno vozili v Lenart.
Najbolj prav bi seveda bilo, da bi Cerod s porabo evropskih sredstev vendarle poskrbel za obdelavo odpadkov pri sebi. Z naložbo, vredno 25 milijonov evrov, bi posamezna občina prispevala sprejemljivih 400.000 do 500.000 evrov. Če pa je ta rešitev že zamujena, bodo občine morale zagotoviti tudi do 2 milijona evrov! Tudi zato bi se kazalo znotraj Posavja dogovoriti o potrebni obdelavi odpadkov, s tem pa bi lahko površine pri Novem mestu dlje časa služile svojemu namenu.
Vendar so odpadki le eno izmed okoljskih področij, ki ga lahko uvrščate med dosežke. Skrbite tudi za energetsko varčne naložbe, za kar ste decembra lani kot prvi v državi pridobili certifikat za učinkovito upravljanje z energijo po novem evropskem standardu.
Za marsikoga to ne bo nič posebnega, za nas pa je pomembno. Lani smo uspeli zamenjati okrog 7.500 metrov azbestnih vodovodnih cevi. Predvidevam, da v treh letih na našem območju ne bo več ekološko spornih cevi. Soudeleženi smo pri državnem projektu za zaščito pitne vode na območjih, ki jih je prizadelo intenzivno izkoriščanje tal v kmetijstvu. Pod nenehnim nadzorom imamo staro krško deponijo v Spodnjem Starem gradu. Sanirana je, a jo bomo uredili tako, da bo kar najmanj moteča. Po vaseh na Krškem polju smo v preteklem letu speljali nove kanalizacijske vode, po občini pa, tudi z evropskim denarjem, napeljali 200 kilometrov optičnega kabla v odprtem širokopasovnem omrežju elektronskih komunikacij. Na obeh omrežjih zdaj priključujemo uporabnike. Posodabljamo sedanji zbirni center odpadkov in končujemo posodobitev platoja za ravnanje in reciklažo gradbenih odpadkov, saniramo opuščene kamnolome in preurejamo črpanje gramoza.
Angažirani ste tudi pri krški nuklearki.
Da. V krški nuklearki kar 90 naših delavcev skrbi za čiščenje in dekontaminacijo. To delamo kot najemniki in pod nadzorom njihovega strokovnega osebja, prav zdaj pa se pripravljamo, da bi za celotno zahtevno opravilo vzpostavili potreben sistem kakovosti ter postali ponudnik oziroma samostojni izvajalec teh storitev. Za področje dekontaminacije v zaprtem krogu NEK bo seveda potrebno izobraževati naše delavce in strokovnjake, zato načrtujemo, da bi pridobili ustrezen certifikat v dveh letih. Naj omenim, da smo pred štirimi leti dogradili novo upravno zgradbo, ki smo jo projektirali tako, da je kar najmanj energetsko potratna. Njena posebnost je, da smo za štiri petine zmanjšali porabo energenta za ogrevanje in hlajenje, pri čemer se poslužujemo devetih vrtin z geosondami, prav zdaj pa smo zagnali še štiri nove vrtine za naše preostale objekte. Omeniti kaže še naš uspešen razvojni projekt za ravnanje z naplavinami, ki se zbirajo za jezovi vodnih elektrarn. Ko se bo tam zbralo dovolj mulja, bomo pripravljeni tudi na njegovo zajemanje.
Znano je, da zelo poudarjate pomen gradbenega sektorja v podjetju. Tudi referenc nimate malo.
V družbi sem bil kot član uprave doslej odgovoren za vse tri tržne dejavnosti in z gradbeništvom smo z začetnih 2 milijonov v zadnjih letih dosegli promet 22 milijonov evrov. Pomemben 30- do 40-odstotni delež imamo, denimo, pri gradnji verige HE na spodnji Savi, v Krškem smo zgradili 19 novih stanovanj in jih večino prodali, v preteklosti smo z obsežnimi komunalnimi deli sodelovali pri gradnji avtoceste, po uspešnih delih na gradu Sevnica smo zdaj dobili delo pri obnovi gradu Rajhenburg, računamo seveda tudi na sodelovanje pri gradnji HE Brežice.
Po zaključku del na spodnji Savi bi lahko svoje izkušnje unovčili tudi pri gradnji vodnih elektrarn na srednji Savi, pa tudi v sosednji Hrvaški. Upamo, da bo končno prišlo do gradnje odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, pripravljamo pa že ponudbo za projektiranje zbiranja odpadkov v enajstih vojvodinskih občinah. Prav zaradi naše razvejane dejavnosti nas gospodarska kriza ni prehudo prizadela, se pa z lastnimi projekti že zdaj pripravljamo na čas, ko bo krizno obdobje mimo.
