Palete zelo razširjene, druga embalaža manj – EOL 57

Lastnosti lesene embalaže so v veliki meri odvisne od vrste lesa oziroma drevesa, iz katerega je narejena. Les ima nehomogeno vlaknasto strukturo, zato se njegove mehanske lastnosti spreminjajo iz smeri v smer (vzdolžno, radialno in tangencialno). Najpomembnejše lastnosti so upogibna trdnost, žilavost ter trdnost spojev. Pomembna operacija pri proizvodnji kakovostne lesene embalaže je sušenje. Les mora biti dobro posušen, saj se v nasprotnem primeru zvija ali krči, ima nižjo togost, obstaja pa tudi možnost razvoja mikroorganizmov, vendar mora imeti od 12 do 15 odstotkov vlage, saj lahko prevelika osušenost povzroči krčenje po širini in pokanje ter posledično zmanjšanje stabilnosti in zaščite pakiranega proizvoda.
Proizvodnja lesene embalaže je v preteklosti naraščala vse do takrat, ko se je na trgu pojavila embalaža iz valovitega kartona in se je zaradi tega lesu kot embalažnemu materialu precej zmanjšal tržni delež. Prav tako ga izpodrivajo sodobnejši materiali, kot so plastične mase in kovine. Vendar se les še vedno veliko uporablja za embaliranje večjih naprav in strojev, za prekomorsko embalažo, za palete, zaboje za sadje in zelenjavo, za opore in ogrodja pa tudi za luksuzno darilno embalažo. Izbor lesenih zabojev je glede na njihovo izvedbo dokaj velik in temu primeren je tudi razpon nosilnosti (Hanlon in drugi, 1998). In prednosti? Kar nekaj jih je.
Prednosti lesene embalaže so nizka cena nekaterih vrst lesa, razpoložljivost surovinskega vira in sorazmerno dobre mehanske lastnosti, medtem ko najdemo seveda tudi pomanjkljivosti, ki so: navzemanje vlage, sorazmerno velika masa, ozek razpon lastnosti, težavno čiščenje in možnost vbodov s trskami ali žeblji (Radonjič, 2008).

Lesene zaboje nadomeščajo kartonski in plastični

Poznamo več vrst lesenih embalaž, v širši uporabi pa so predvsem palete, zaboji, oboji, šivani leseni zaboji, vinski sodi in darilna embalaža višjega cenovnega razreda. Medtem ko so lesene palete še vedno najbolj v uporabi, se druge vrste lesenih embalaž, predvsem gajbice in zaboji umikajo. Domači pridelovalci sadja in zelenjave svoje pridelke pakirajo v kartonsko in plastično embalažo, saj jo je lažje potiskati in opremiti z deklaracijami, ostri robovi lesene embalaže pa lahko sadje in zelenjavo tudi poškodujejo. Kljub temu pa je lesena embalaža prijaznejša do vsebine, saj je bolj zračna in omogoča podaljšano svežino izdelka.
Če se lesena embalaža umika v ozadje, so lesene palete kot transportna embalaža še vedno nepogrešljive. Les igra veliko vlogo na področju izdelave in uporabe palet. Standardizirana paleta EUR je zaradi svoje trdnosti, enostavne uporabe, izmenljivosti ter možnosti večkratne uporabe na področju transporta postavila nove standarde kakovosti. Čeprav so se kot alternativa lesenim že pred leti pojavile palete iz drugih materialov, kot so plastika, kovina in karton, so najbolj v uporabi še vedno lesene palete. V Sloveniji predvsem standardne lesene palete EUR-EPAL.
EPAL (European Pallet Association) je neprofitna organizacija, ki skrbi za nadzor kvalitete izmenljivih palet EURO za večkratno uporabo. Po njihovih podatkih je trenutno v obtoku več kot 500 milijonov evropalet, letno pa jih proizvede več kot 60 milijonov okoli 400 proizvajalcev iz 30 različnih držav. Popravila izvajajo v več kot 1.000 pooblaščenih centrih. Člani EPAL-a pri nas so tako JAVOR IPP, LEVAS KRŠKO, AHA EMMI, LESNA GALANTERIJA Boris Oberstar, ALPIMEX, TESARSTVO HUDOVERNIK, TRGOFORT, ZAVČAN, SŽ-ŽIP, storitve, in DENI TRANSPORT.

Palete z identifikacijo RFID

Vsaka paleta sicer nosi edinstveno identifikacijo, kljub temu je sledenje in upravljanje takšne mase te najbolj priljubljene transportne enote na svetu vse prej kot lahek zalogaj. Še posebej ob upoštevanju, da EPAL zbira podatke tudi o popravilih. Želijo imeti tudi celovite podatke o gibanju, uporabnikih palet, hkrati pa nadzor izkoristiti tudi za preprečevanje ponaredkov.
Učinkovita rešitev je uporaba radiofrekvenčne identifikacije RFID (Radio Frequency Identification), ki nudi možnost branja in shranjevanja podatkov brez dotika ali vidnega kontakta. Da je identifikacija mogoča, mora biti objekt, ki ga hočemo preko podatkov identificirati, opremljen s transponderjem, ki na zahtevo čitalnika lahko odgovori preko radijske frekvence. Takšna identifikacija pri paletah sicer ni novost, saj je bilo v minulih letih implementiranih že nekaj posamičnih rešitev, vendar ne na takšni ravni. To bi omogočilo hiter in enostaven zajem vseh informacij o tovoru in paletah ter lažje sledenje, zato je EPAL združil moči s svetovno organizacijo za standardiziranje GS1.

Standard za preprečevanje borove ogorčice

Ker je Slovenija podpisnica Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (FAO-IPPC) je dolžna izvajati zahteve standarda ISPM 15, ki je bil sprejet v okviru konvencije. V njem so določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vsa embalaža, izdelana iz surovega neobdelanega lesa za pošiljke blaga v mednarodnem prometu, natančneje, zahteva toplotno obdelavo lesa (HT), sušenje (KD), beljenje (DB) in zaplinjevanje z metilbromidom. Kot dokaz, da je bila lesena embalaža ustrezno obdelana, mora biti vsak kos označen z uradno oznako, ki vključuje kodo države, registracijsko šifro izvajalca obdelave, oznako načina obdelave ter simbol, ki je sestavni del grafične podobe oznake.
Namen sprejetja mednarodnega standarda je predvsem preprečevanje borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus). Uvrščamo jo med izredno nevarne zajedavce iglavcev, saj lahko v eni vegetacijski sezoni povzroči odmiranje velikih sestojev iglavcev vseh starosti, ogroža pa predvsem bore. V Sloveniji so razmere za nemoteno širjenje borove ogorčice precej ugodne, kar se kaže predvsem v razširjenosti gostiteljskih rastlin in sorazmerno ugodnih podnebnih razmerah.

Prihodnost v darilni embalaži?

V Sloveniji je proizvodnja lesene embalaže dokaj razširjena in izbira ponudnikov velika. Poleg najbolj razširjenih palet EUR-EPAL in zabojev za klasični, ladijski in letalski transport izdelujejo tudi druge vrste lesene embalaže, kot so na primer pakirne letve, deske, podložni morali in tramovi. Posebno vejo v leseni embalaži predstavlja darilna embalaža, ki funkcijo zaščite nadgrajuje z estetiko. Tudi pri nas najdemo veliko ponudnikov lesene darilne embalaže. Izjemne primerke ponujajo pri Mizarstvu Kregar. Ker les kot darilna embalaža ni pogost, predstavlja že zaradi tega dodano vrednost, poleg tega pa je izjemno lep embalažni material, ki poudarja kvaliteto vsebine. Lahko jo tudi personaliziramo, na primer z gravuro. Takšna embalaža je višjega cenovnega razreda, vendar je kot takšna tudi del darila. Na izbiro imamo pisano paleto lesenih darilnih embalaž: od škatel za zgoščenke, ure in drobne izdelke do lesenih embalaž za steklenice.
Prihodnost lesene embalaže tako lahko najdemo v darilni embalaži, saj bi zaradi estetskega videza in svoje trajnosti lahko postala pravilo in ne izjema. Vsebini dvigne vrednost, ljudje pa je po navadi ne zavržejo prav zaradi luksuznega videza.
Les je okolju prijazen in ima najnižjo porabo energije, je popolnoma obnovljiv vir in ima najmanjše emisije ogljikovega dioksida od vseh embalažnih materialov. Je naraven material, ki omogoča dobro zračnost embalaže in s tem tudi daljšo življenjsko dobo izdelka. Prav tako uporaba lesnih izdelkov spodbuja gozdarstvo in širjenje gozdov, s čimer se znižuje tudi stopnja ogljikovega dioksida v atmosferi.