| O razvojnih načrtih Zelene Slovenije | | Majdi Kosi | |
| Zelena Slovenija je blagovna znamka, ki se je letos pojavila marsikje: na okoljskih TV oddajah, učbenikih, strokovnih publikacijah, okoljskih natečajih in kampanjah, simpozijih in še kje. Za prihodnje leto najavlja zahteven in ambiciozen projekt Akademija Zelena Slovenija. Več o tem mag. Vanesa Čanji, direktorica podjetja Fit media, ki je med drugem tudi založnik revije EOL. | |
Kaj je pravzaprav Zelena Slovenija?
Zelena Slovenija je vizija – vizija zelenega razvoja Slovenije. Vizijo še kako potrebujemo. V viziji najdemo moč za preskakovanje ovir, za odrekanje kratkoročnih interesov v dobrobit zelenemu jutri.
S skupno vizijo lahko strnemo moči za pomembne premike. In te rabimo. Brez skupne vizije se marsikateri napori razpršijo. Zelena Slovenija – to vizijo razširjamo in jo hkrati operacionaliziramo s konkretnimi programi in projekti.
Kdo stoji za to blagovno znamko?
Avtorica blagovne znamke je Fit media, agencija, ki je specializirana »zelena agencija«. Blagovna znamka je namenoma generična in hkrati motivacijska, saj želimo z njo povezovati vse partnerje, ki želijo sodelovati.
Zakaj ste se odločili, da boste postali »zelena agencija«?
Pravi odskok Fit medie, ki letos praznuje svojo 20-letnico, v »zeleno« je pred desetimi leti pomenila naša strokovna revija EOL. Naši zvesti bralci vedo, da smo začeli dobesedno »odkrivati«, kakšne probleme s področja okolja imamo na vsakem koraku. Koliko ljudi se zaveda, kako resen je problem neporabljenih zdravil, za okolje in človeka? Raziskave kažejo, da ostane kar 10 % predpisanih zdravil neporabljenih. Lahko se pogovarjamo o odpadnih gumah, o gradbenih odpadkih, o bistveno preveč onesnaženem zraku, ki zahteva prezgodnjo smrt številnih ljudi, pa o vodah idr. Niso torej problem samo komunalni odpadki, ki so bili najglasnejši v medijih, tudi mi jim namenjamo ustrezen prostor. Kamorkoli stopiš – res dobesedno – se odpre jama, ljudje pa o tem ne vedo praktično nič, manjka tudi poglobljene strokovne razprave. Zato smo se odločili, da na te probleme sistematično opozarjamo. Ne z vidika prodajanja medijskega prostora. Gre za odpiranje tem v želji, da bi iskali in našli rešitve, promovirali dobro prakso. Pri tem smo naleteli na veliko naklonjenost strokovnjakov, kot so dr. Franc Lobnik, dr. Dušan Plut, dr. Polonca Trebše, dr. Lučka Kajfež Bogataj in številni drugi. Priprava take strokovne revije, ki je v teh letih postala tudi študijsko gradivo na več visokošolskih in univerzitetnih študijskih programih, terja strokovno kopanje in mreženje. Ko to počneš leto za letom, gradiš korpus znanja, izkušenj, tržnih in strokovnih povezav.
Omenili ste mreženje. Kako je okoljsko področje v Sloveniji pomreženo?
Veliko premalo. Že ob prvih »zelenih« korakih smo ugotovili, kako velik je prepad med državnimi organi, raziskovalci, stroko in prakso na vseh ravneh. Za dodatno povezovanje stroke in prakse smo poskrbeli pred sedmimi leti, ko smo v sodelovanju z Mestno občino Celje in Ministrstvom za okolje in prostor prvič organizirali nacionalni okoljski simpozij, sedaj že tradicionalen. Tako vsako leto združujemo glavne okoljske igralce in strokovnjake v povezavi s specifično okoljsko problematiko. Poslanstvo teh simpozijev je zlasti odkrivati dobro prakso na posameznem okoljskem področju. Ob simpoziju zmeraj izdamo zbornik prispevkov.
Komplementaren projekt simpozijem je knjižna zbirka Zelena Slovenija, ki analitično in aplikativno analizira aktualne aspekte varovanja okolja. Je pravo okoljsko ogledalo posameznega področja, ki je v Sloveniji še posebej aktualno. Ko je Slovenija dobila evropski rdeči karton zaradi neustrezne implementacije direktive IPPC, smo pripravili prvo slovensko publikacijo o izvajanju direktive IPPC v Sloveniji. V njej nismo analizirali le težav, ampak podajali tudi dobro prakso, po kateri se je zgledovalo marsikatero podjetje. Kaj še čaka Slovenijo na področju obnovljivih virov energije, smo celovito prikazali v obsežni publikaciji, ki velja za ključno gradivo številnih podjetij in izobraževalnih programov. Še čisto sveža, obsežna publikacija je izšla pred dnevi, je kompleksen pregled, kje je Slovenija na področju odpadkov.
Zelo svež je tudi nov okoljski učbenik Varstvo okolja.
Ta vsebinsko in slikovno bogat učbenik avtorice dr. Jane Sterže je naš drugi okoljski učbenik. Pri številnih kontaktih s šolami smo ugotovili, da je izobraževalni sistem pretresljivo bos, kar se tiče aktualne strokovne literature, učbenikov s področja okolja. Uradni tehniški programi nimajo učbenikov s področja okolja, čeprav so ti predmeti maturitetni! Odzvali smo se zelo hitro. Letos smo izdali dva učbenika, za prihodnje leto pripravljamo tri nove. Veselijo nas dobre kritike stroke in prakse. Učbenike zaradi svoje praktične naravnanosti in poljudnosti naročajo tudi številna podjetja, pa tudi občine.
Je Zelena Slovenija blagovna znamka predvsem zelenega založništva?
Zeleno založništvo je pomemben del blagovne znamke, a še zdaleč ne glavni ali edini. Zelo smo ponosni na multimedijske okoljske projekte. Posebej stavimo na otroke in mlade. S projekti trkamo na njihovo zeleno vest in kreativnost. Za Celje in Celjsko regijo smo razvili projekt pod imenom Ekorg (ekološki organizem). Osnovnošolci, ki se množično prostovoljno vključujejo, odkrivajo črne točke v svojem okolju, hkrati pa spoznavajo, kaj lahko sami naredijo, da bo drugače. Najboljši med njimi se pomerijo na televiziji v TV kvizu. Ta zeleni kviz smo v zadnjih dveh letih razširili v pravo mladinsko okoljsko oddajo, ki jo predvaja več regionalnih televizij.
Srednješolce v celotnem slovenskem prostoru nagovarjamo z natečajem »Mislimo zeleno!«, ki ima različne okoljske poudarke. Mlade želimo senzibilizirati za okoljski izziv s tem, da jim odpiramo prosto pot ustvarjalnosti. Snemajo videospote, kreirajo slogane ali se izražajo kako drugače.
Mladi so najbrž dovzetnejši za zelene teme kot starejši.
To drži. Star pregovor, da je navada železna srajca, ni iz trte zvit. Odgovorno ravnanje z okoljem hočeš nočeš zahteva spremembe vedenja. To pa ni lahko. Eno je, da se z nečim strinjaš, povsem drugo pa je, da za to nekaj konkretnega storiš. Okoljske spremembe zahtevajo dolgotrajno informiranje, izobraževanje, celo vzgojo javnosti. Tu so ključni primeri dobrih vzorcev oziroma praks. Prav to počnemo z okoljskimi oddajami v koprodukciji s TV Slovenija, in sicer od septembra do decembra letos. Krajše, štiriminutne oddaje Eko utrinki okoljski problem odstirajo s praktičnimi vidiki iz vsakdanjega življenja. Torej, kaj lahko vsak izmed nas prispeva, da bo okolje manj obremenjeno. Na sporedu so ob petkih, takoj po osrednjem televizijskem dnevniku. Vabim k ogledu in komentarjem. Daljše, desetminutne oddaje, teme obravnavajo nekoliko bolj poglobljeno in bodo zelo dobrodošel pripomoček v izobraževalnem procesu. Oddaje sproščeno in domiselno vodita Mojca Mavec in Barbara Zrimšek.
Ko sva že pri projektih, namenjenih širši javnosti, velja omeniti, da smo izvajali projekte oziroma jih še na področju okoljskega ozaveščanja in komuniciranja v povezavi z večjimi okoljskimi infrastrukturnimi projekti, sofinanciranimi s kohezijskimi sredstvi. Predvsem gre za odgovorno ravnanja z odpadki in vodami. Na tem področju smo v Sloveniji gotovo med tistimi z največ referencami.
Precej projektov, ki sem jih omenila, najdete na našem spletnem portalu Zelena Slovenija www.zelenaslovenija.si.
Fit media organizira tudi natečaj za Najbolj zeleno občino.
Da, to okoljsko akcijo smo letos prvič organizirali v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije. Ima večstranski pomen in z njo imamo dolgoročne načrte. Najprej se bo postopoma vzpostavil pregled okoljskega ravnanja v lokalnih skupnostih. Sedaj ga naša država nima in ga še kako potrebuje. Takšen pregled bo razgalil, kje smo in kam gremo. Pokazal bo, kako pomembne so strokovne povezave, ki jih bo treba v prihodnosti vzpostaviti med državo oziroma pristojnimi ministrstvi in lokalnimi skupnostmi, da bo zakonodajni okvir s področja okolja optimalnejši. Po drugi strani pa velja poudariti velik pomen promocije koncepta trajnostnega razvoja v lokalnih skupnostih in primerov dobrih praks. Sedaj je koncept trajnostnega razvoja, ki naj bi uravnotežil ekonomsko, družbeno in okoljsko komponento bolj na papirju. Pot do njega je še dolga. Prvič smo priznanja zmagovalnim občinam v treh kategorijah podelili novembra.
Kaj za vas pomeni »biti zelena agencija«?
Agencija, ki razmišlja in deluje zeleno ter skrbi, da s svojim delom zeleni svoje okolje. Pomembno je seveda, da ima zelena znanja, enako pomembno pa je, da ji je za zeleno iskreno mar. Torej nima le zelenega jezika in fasade. In ni pripravljena umetno zeleniti to, kar ni oziroma ni pripravljeno postati zeleno.
Fit media je agencija, ki razvija lastne zelene projekte pod blagovno znamko Zelena Slovenija, kot sem že omenila. Na tem področju imamo velike ambicije. Druga veja zelenih projektov so projekti, ki so financirani iz evropskih, zlasti kohezijskih skladov. Zelo pomemben segment našega »zelenega dela« pa so projekti, ki jih delamo za naročnike, zlasti za podjetja. Ti vključujejo tako strokovno svetovanje kot celoten splet tržnokomunikacijskih storitev. Seveda Fit media izvaja tudi druge storitve medijske agencije kot »full servis«.
Kje ste pridobili ustrezno znanje za svetovanje v odnosih z javnostmi in tržnemu komuniciranju?
Povezovali smo, to počnemo še vedno, dve področji: strokovno znanje s področja okolja ter znanje in kreativnost s področja odnosov z javnostmi in tržnega komuniciranja. Naša prednost je ravno v tem, da nismo »klasična agencija«, ki ponuja komunikacijske in svetovalne storitve, ki jih zavije v »zeleno embalažo«. Zelena je tudi vsebina. Zelene so tudi strateške usmeritve in orodja za njihovo implementacije.
Ker je zeleno zadnje čase tudi strokovno modno področje, je literature, zlasti tuje precej. Pred leti sem končala tudi podiplomski študij s področja trajnostnega razvoja. Vsaj tako pomembno kot »klasično znanje« pa je to, da se je v teh letih nabralo precej izkušenj z »learning by doing«, saj je naša zakladnica zelenih projektov že precej zanimiva. Tega znanja se tudi ne da pridobiti čez noč.
Vaš nov izziv je zagon Akademije Zelena Slovenija.
Akademija Zelena Slovenija je nov velik korak v udejanjanju vizije zelene Slovenije. Če povem na kratko in poenostavljeno, ima Akademija Zelena Slovenija dvojen pomen. Po eni strani bo zeleni glas stroke in zelena vest Slovenije. Tega sedaj v naši državi ni. Po drugi strani pa bo Akademija Zelena Slovenija nudila kakovosten zeleni inženiring podjetjem, institucijam in občinam, in sicer po konceptu (one-stop-shop), torej vse na enem mestu. Ključno je, da so partnerji in člani Akademije Zelena Slovenija ugledni strokovnjaki – akademiki in praktiki, ki svoja specialna znanja povezujejo v celovite storitve. Pomembne korake bo »zelena akademija« storila že v prihodnjem letu, zato vabim zainteresirane k sodelovanju.
