| Inovacije za okolje | | Bojan Stojanović | |
| V podjetju MIK Celje razmišljajo zeleno. To dokazujejo z lastno proizvodno in poslovno stavbo, ki je med energetsko najbolj učinkovitimi poslovnimi objekti v Sloveniji. Letos so na evropskem in svetovnem trgu predstavili tehnološko inovacijo za prezračevanje prostorov MIKrovent, ki po učinkovitosti presega podobne sisteme na svetu, njegova cena pa je skoraj 50 % nižja kot pri konkurentih. V istem letu so razvili tudi proizvod energijska okna. V času recesije vsekakor zmagovalne karte. O delovanju podjetja MIK Celje, njegovih tehnološko-raziskovanih projektih in usmeritvah smo se pogovarjali z direktorjem Francijem Pliberškom. | |
V poslovni strategiji sta ekologija in energetska varčnost oken vse bolj v ospredju. Na vaši spletni strani je tudi zapisano, da so MIK-ova okna prihranila že 12.700 ton CO2. Kako merite uspešnost vaše okoljske strategije?
Stavbno pohištvo pomeni do približno 70 % izgub na objektih, če so ostale karakteristike stavb urejene v skladu z direktivami in evropskimi predpisi (npr. streha mora imeti 0,22 W/m2K, stene 0,28 W/m2K itn.). Zato je MIK Celje usmeril veliko naporov v zagotavljanje zmanjšanja porabe energije v stavbah, za kar smo zasnovali vrsto energetskih rešitev na več področjih stavbnega pohištva. Naš cilj je naročnikom pomagati zmanjšati porabo energije in s tem povezano porabo finančnih sredstev, hkrati pa prispevati k ohranjanju okolja. Če vzamemo za primer, da povprečno drevo absorbira 10 kg CO2 na leto, lahko hitro izračunamo, koliko dreves smo tako »zasadili«.
Na področju energetske učinkovitosti ni velike filozofije. Vsako podjetje ima vpogled v svojo porabo energije. Ve, kako velike prostore ima in kakšne energetske izgube iz tega sledijo. MIK Celje vse svoje objekte in produkte izdeluje izredno kvalitetno, kar nam omogoča, da jih lahko ponudimo kot zgled energetske učinkovitosti in varčnosti. Naša poslovna stavba je energijsko najbolj varčen industrijski objekt v Sloveniji. Stanovanjsko naselje Vojniška gmajna, ki smo ga zgradili pred kratkim, pa je eden najbolj energetsko varčnih stanovanjskih objektov v Sloveniji. Da dokažemo našo kvaliteto, smo šli tudi v posebno akcijo. Potrošnikom ponujamo zastonj stanovanje, če najdejo po energetski učinkovitosti in nadstandardni opremi primerljiv objekt po nižji ceni, kot jo ponujamo mi. Tudi naša druga poslovna stavba, ki jo načrtujemo zgraditi prihodnje leto, bo izredno energetsko učinkovita in varčna. Za ogrevanje, ko temperature ne bodo pod –10 °C, ne bomo imeli nobenih stroškov, hkrati pa bo zaposlenim nudila prijetno bivanje z veliko dnevne svetlobe, kar bo še zmanjšalo stroške vzdrževanja.
Brez vlaganj v razvoj takšnih projektov ni mogoče realizirati.
Da. Veliko vlagamo v raziskave in razvoj. Zadnja tri leta smo posvetili razvoju novega prezračevalnega sistema MIKrovent, ki ob 100-odstotni izmenjavi zraka rekuperira (ali ohranja) do 87 % toplote. Če vemo, da je ogrevanje in hlajenje odgovorno za 50 % porabljene energije, prezračevanje pa je odgovorno za preostalih 50 %, je sistem MIKrovent edinstven proizvod na svetu, saj z njegovo pomočjo izgubimo le 6–7 % vse energije. Tu bi rad poudaril, da standardi govorijo o prezračevalnih normativih za centralne prezračevalne sisteme, ki v določenih primerih vsebujejo le 20 % svežega zraka, 80 % pa je prečiščen »stari« zrak. Torej govorimo samo o petini svežega zraka, MIKrovent pa zadrži med 70 in 87 % toplote pri 100-odstotni izmenjavi zraka. To je revolucionaren dosežek in zanj smo pridobili tudi svetovni patent, saj imajo naši konkurenti le 40–45 % rekuperacije toplote. Vse, kar je nad 65 %, evropski standardi prepoznavajo kot standard energetsko varčne opreme.
Zgodba o MIKroventu ni od včeraj
Za vas je bilo pomembno sodelovanje s stroko.
Da. Od leta 2002 je v Evropi standard, da mora biti izmenjava zraka 2–3 m3 na uro, da bi se v prostoru ohranjal kvaliteten zrak. Naš sistem Gecco je že izpolnil te zahteve. Od leta 1995 do leta 2005 se je na Švedskem, Danskem in Finskem izvajala študija, v kateri je sodeloval tudi dr. Peter Novak. Ugotovila je, da je tudi takšen pretok zraka premajhen za kvalitetno bivanje, zato je leta 2009 prišel nov evropski predpis, ki določa, da mora prezračevanje zagotavljati minimalno 20-odstotno izmenjavo zraka na uro glede na volumen prostora. Če imamo pisarno veliko 25 m2 in visoko 3 m, to pomeni 75 m3 zraka, torej se mora vsako uro izmenjati približno 15 m3 zraka. Nov standard je povečal zahteve za 5-kratnik vrednosti iz leta 2002. Zakaj je prišlo do sprejema tako radikalnega novega standarda? Ista raziskava je namreč pokazala, da so skandinavske države zaradi bolj kvalitetnih oken in stavbnega pohištva ter boljše izolacije sicer privarčevale ogromne količine energije in s tem finančnih sredstev. Toda prav toliko so tudi izgubile na dnevih bolniške odsotnosti, saj če je zbolel en sodelavec, je zaradi preslabega prezračevanja hitro zbolela cela pisarna. Po objavi te raziskave se je pri nas oglasil dr. Peter Novak in nam predlagal razvoj sistema, ki bi zadovoljeval nov standard. Graditi smo začeli na že obstoječem sistemu Gecco, ki je prav tako imel visoko stopnjo rekuperacije, vendar ni bil primeren za večje kvadrature prostorov. Tako je začel nastajati sistem MIKrovent. Že lani smo prišli do določenih revolucionarnih podatkov in rešitev, problem pa se je pojavil pri izdelavi orodij za izdelavo teh sistemov v velikoserijski proizvodnji, saj je bilo potrebno narediti kar 24 izboljšav na samem orodju za izdelovanje sistema. Drug problem je bil pri zagotavljanju iste kvalitete prezračevanja v ekstremnih pogojih, kot so suha in puščavska okolja, kjer je veliko peska, ali ko na Primorskem piha močna burja. Vse več je alergij, zato so potrebni ustrezni filtri za cvetni prah, potrebno je omogočiti direkten pretok zraka ipd. Skratka, pri razvoju novega produkta se naleti na veliko ovir oz. tehničnih izzivov. Lahko rečem, da smo jih mi uspešno rešili v sistemu MIKrovent.
Ste naredili dodatne okoljske korake tudi na področju učinkovitejše proizvodnje in logistike?
Naša proizvodnja se odlikuje po odlični logistični podpori, saj menim, da ima le 10 podjetij v Evropi tako učinkovito logistiko kot MIK Celje. Material pride v podjetje, se uporabi v proizvodnji, po zaključku izdelave gre v centralni skladiščni sistem, kjer nato lahko v dobri uri s proizvodi opremimo med 40–50 vozil (kombijev, tovornjakov). Zelo pomembno je zagotavljanje čim krajših transportnih poti, saj to pomeni manj prelaganja z viličarji in s tem tudi manj porabljene energije, zahteva pa malce večje prostore. V prvi vrsti je torej optimizacija logističnih poti in proizvodnje, a tudi sam objekt oz. proizvodna hala je prav tako izredno energijsko učinkovita, saj porabi le 16 kWh/m2 električne energije. Z vidika razsvetljave ima objekt poseben sistem, ki po 17. uri v pisarnah in po 22. uri zvečer v proizvodnji vsake pol ure avtomatsko ugaša luči, saj se vedno lahko zgodi, da kdo v objektu, velikem 2.200 m2, pozabi ugasniti luči. Vsi prostori so opremljeni s senzorji, ki avtomatično prižigajo in ugašajo luči, ko je v prostoru oseba. Tudi fasada in streha sta najvišje možne kakovosti in zagotavljata manjšo porabo energije. Seveda pa so energetsko učinkovita tudi naša okna, ki imajo vgrajene senzorje za spuščanje in dvigovanje žaluzij. Povezani so z našo vremensko postajo, ki jim sporoča, kdaj morajo spustiti ali dvigniti.
Za inovacijo zanimanje tudi na tujih trgih
Po čem se Mik Celje najbolj loči od svojih konkurentov na področju energetske učinkovitosti oken in drugih sistemov zasteklitve? So to materiali, tehnologija, proces izdelave ali kaj drugega? V čem vidi svojo konkurenčno prednost?
Naša največja konkurenčna prednost je znanje, ki ga imamo in ponujamo našim strankam. Naša prednost so pravilni postopki proizvodnje in pozornost na detajle, npr. kako je izvedena hidroizolacija, kakšne so rešitve za senčila in še cel kup detajlov, kot so stiki, balkonska vrata, fasade, žaluzije.
Za normalnega potrošnika lahko povem, da je osnovna razlika že v samem izdelku, saj so naša okna od konkurenčnih 10 % težja, kar pomeni, da vsebujejo več materiala (jekla, plastike in stekla). Vsi naši materiali so najvišje možne kakovosti. Vse jeklene površine so cinkane dvakrat in presegajo standarde Zahodne Evrope, saj imajo npr. Francozi standard za debelino zunanjih sten PVC profilov le 2,7 mm, mi pa uporabljamo profile z debelino 3 mm, da ne govorim o izdelkih iz Vzhodne Evrope, ki vsebujejo več krede, zaradi česar objekti sčasoma porumenijo. A tam, kjer lahko uporabimo reciklirane materiale, to tudi storimo. Tako so nekateri notranji deli oken, kot so podpolični, spojni, razširitveni in drugi profili, narejeni iz reciklirane plastike, kar predstavlja okoli 20 % vse plastike, uporabljene v oknu.
Ali skušate slediti koncept Cradle2Cradle, kjer se spodbujajo naravni materiali in ponovna uporaba odpadkov kot surovinskega vira?
Lahko rečem, da je naša proizvodnja zasnovana na konceptu »zero waste«. Vsi odpadki, ki nastanejo pri naši proizvodnji, tako plastika, jeklo kot kovina, se zbirajo in 100-odstotno oddajajo v reciklažo, kjer se iz njih naredi nove granulate in dodatke za estrihe ali ponovno uporabo v proizvodnji, o čemer smo govorili že prej. Edini ostanek, ki ga imamo, so manjše količine žagovine, pa še to lahko uporabimo znova.
Kako je trg sprejel sistem MIKrovent? Samo domači ali tudi tuji?
Serijska proizvodnja sistema MIKrovent bo stekla konec leta 2010. Preden začnemo serijsko izdelovati končni proizvod, je potrebno narediti še posebna orodja za njegovo izdelavo. Pridobili smo že vse SIQ standarde in EN standarde glede prezračevanja, saj mora biti izdelek v skladu s temi predpisi, če ga želimo prodajati v Evropi. Ko bo stekla serijska proizvodnja, pa bo potrebno vse teste opraviti še enkrat.
Sistem MIKrovent smo predstavili tudi evropskemu združenju proizvajalcev stavbnega pohištva. Trenutno smo edini v Evropi, ki lahko ponudimo takšno stopnjo rekuperacije po tako nizki ceni. Prezračevanje je skrb številka ena na tem področju in sistem MIKrovent nas uvršča med vrhunske razvijalce stavbnega pohištva, ki krojijo svetovni razvoj, kar je še en dokaz, da lahko mala Slovenija izdeluje vrhunsko stavbno pohištvo in prezračevalne sisteme, odlične izpušne sisteme, odlične fotovoltaične panele in odlična letala.
Ne le MIKrovent, tudi energijska okna
In kaj pravi Tomaž Požin, vodja kontrolinga v MIK Celje?
MIK Celje je v zadnjem času predstavil kar nekaj inovacij na področju zasteklitve. Zadnja v vrsti je inovativen sistem prezračevanja MIKrovent? Nam lahko poveste, po čem se ta sistem loči od drugih prezračevalnih sistemov na trgu? Kaj daje uporabniku in kaj okolju?
Trenutno sta na trgu že dva MIKroventu podobna sistema, naš sistem pa se razlikuje predvsem po drugačnem dizajnu in tehnoloških rešitvah ter da se ga da vgraditi direktno v okno. Sistem MIKrovent deluje po sistemu rekuperacije toplote, pri čemer topel zrak iz prostora ogreje hladni zrak, ki prihaja v prostor. Princip delovanja je podoben pri vseh sistemih, razlika pa je v izkoristku sistema, saj sistem MIKrovent omogoča tudi do 87 % zajem toplote, medtem ko konkurenčni izdelki zagotavljajo med 40–60 % rekuperacijo. Tehnologijo smo razvili skupaj z inštitutom I-Vites iz Novega mesta in z dr. Petrom Novakom.
MIK se že od ustanovitve dalje prizadeva za izdelavo čim bolj energetsko učinkovitih oken. V tem času ste prešli z dvoslojnih na troslojna stekla. Nam lahko predstavite napredek energetsko učinkovitih oken in v katero smer gre razvoj oz. kaj lahko na trgu pričakujemo čez deset let?
Danes so standard troslojna stekla z U-vrednostmi med 0,6 in 0,8 W/m2K. V prihodnosti se bo to število še zmanjševalo, kje se bo ustavilo, pa je skorajda nemogoče napovedati. Svoj del razvoja bodo morali narediti tudi sami steklarji, saj so ob vsem tem napredku začeli malce zaostajati, kajti troslojna zasteklitev pomeni tudi večjo težo samih oken, zaradi česar so okovja pod večjim pritiskom. Največ obetajo vakuumska stekla, ki lahko zmanjšajo debelino stekel s 40 mm na le 10 mm, saj so stekla lahko dvoslojna. Tako nastanejo veliki prihranki pri teži oken in količini materiala, hkrati pa okna ponujajo izjemno toplotno izolativnost, ki bi lahko dosegla tudi U-vrednosti med 0,2–0,3 W/m2K . Problem vakuumskih oken je usločevanje stekel, zaradi česar je potrebno vstaviti nekakšne distančnike, ki pa zmanjšujejo transparentnost stekla ter kvarijo sam videz okna.
MIK Celje že izdeluje okna, ki so primerna za pasivne in nizkoenergijske stavbe, kjer se zahteva U-vrednost med 0,7 in 0,8 W/m2K, naša najbolj učinkovita okna pa imajo U vrednost 0,63 W/m2K. So pa ta okna precej dražja od tistih z U-vrednostjo okoli 1 W/m2K, saj je že sama debelina profila okna 110 mm, medtem ko so klasična okna široka okoli 75 mm. To predstavlja problem tudi v proizvodnji, saj oken manjših dimenzij skorajda ne moreš narediti.
V vsaki proizvodnji, tudi proizvodnji oken, se pojavljajo odpadki, tako nevarni kot nenevarni. Kaj je MIK Celje storil v zadnjih letih, da bi iz proizvodnega procesa odstranil nevarne snovi (smole, lake, barve) in kako se soočate s proizvodnimi odpadki?
Proizvodnja PVC in aluminijskih oken že v osnovi nima velikih okoljskih učinkov in je načeloma okolju prijazna. Vse odpadke, ki nastanejo v proizvodnji, zbiramo ločeno in jih recikliramo. Ostanke PVC profilov, ki nastajajo pri razrezu, odkupuje slovensko podjetje. Zmelje jih v granulat in oblikuje v nove profile, ki jih nato uporabimo za notranje dele okenskih profilov. Recikliran PVC uporabljamo tudi pri profilih, na katere se nameščajo dekorativne folije. Podobno ravnamo z odpadnimi kovinami, medtem ko folije in papir zbiramo posebej in jih oddajamo predelovalcem. Barv in lakov v proizvodnji PVC oken ni, uporabljajo se le pri izdelavi lesenih oken, tam pa uporabljamo lake in barve na vodni osnovi.
MIK se ne posveča le ohranjanju toplotne in električne energije, temveč tudi ohranjanju bioenergije ali življenjske energije v zaprtih prostorih. Vzpostavili ste sodelovanje s celjskim inovatorjem Vilijem Poznikom, prof. dr. Petrom Bukovcem s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter ruskim znanstvenikom dr. Yurijem Yatskom. Na kakšnem projektu ste sodelovali?
Z njimi smo razvijali t. i. »energijsko okno«, katerega posebnost je izboljševanje kvalitete zraka v prostoru. Energijsko okno namreč povečuje količino negativnih ionov in ga skuša približati kvaliteti zraka v iglastem gozdu. Negativni ioni so izredno pomembni in nepogrešljivi za kvalitetno bivanje, mogoče celo bolj kot sam kisik. Vili Poznik, ki ima že dvajset let izkušenj na tem področju, nam je predstavil idejo energijskih oken. Nam se je ideja zdela izredno zanimiva, saj je to še en korak k bolj kakovostnemu bivanju. Razvoj smo začeli pred približno osmimi meseci, danes pa lahko energijska okna že vidite v tem prostoru. Prvotna zamisel je bila, da bi bila energijska ploščica vgrajena le v stekla, torej že v sami fazi izdelave stekel, a smo se nato odločili, da bomo tudi tistim, ki so pred kratkim zamenjali okna, omogočili energijska okna, in sicer z informirano ploščico, ki jo pritrdimo na stekla naknadno. Dr. Yurij Yatsko, ruski fizik in psiholog, nam je pomagal pri definiranju, katere energijske informacije so najbolj pomembne za dobro počutje ljudi. Pozitiven vpliv delovanja energijskih oken na zrak, vodo in živa bitja v prostoru smo dokazali z različnimi raziskavami, tudi citogenetskimi.
