| Praznična razsvetljava | | Tanja Pangerl | |
| December je čas, ko se mnoga mesta oblečejo v pravljična oblačila. Pravljična zato, ker se na ulicah pojavijo mnogi razsvetljeni okrasni liki, vsak s svojo zgodbo. Vedno več mest namreč v koncept okraševanja z okrasnimi lučkami vključuje tudi umetnike, ki s svojimi idejami prispevajo k sveži ustvarjalnosti. Tako mesto s prazničnim pridihom na ulice privabi mnoge sprehajalce in občudovalce. Pogled je ponekod res veličasten! Toda – ali je še tako veličastno, ko pogledamo v ozadje, ko izvemo za davek, ki ga za lep pogled in prijetno vzdušje plačuje okolje in mi sami. | |
Smer v varčno praznično razsvetljavo
Vedno več je spoznanj o negativnem vplivu umetne svetlobe, ki jo dajejo javna razsvetljava in osvetljeni reklamni panoji. 99 % prebivalcev Evropske unije živi na področju, kjer je nočno nebo onesnaženo z umetno svetlobo. Približno ena šestina prebivalcev Evropske unije ne more niti videti nočnega neba, saj ga kali umetna svetloba in približno dve tretjini prebivalcev Evropske unije nima prave noči zaradi razsvetljave, ki sveti tudi ponoči. Kljub temu pa si je težko predstavljati čas prazničnega decembra in novega leta brez kakršnekoli okrasitve z lučkami, saj so to dnevi globljega kulturnega in socialnega pomena. Zato se bolj kot na ukinitev tovrstnega osvetljevanja, mesta, proizvajalci in prodajalci obračajo k varčnim sistemom praznične novoletne razsvetljave, pri čemer so v ospredju predvsem LED svetila. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja določa omejitvene kriterije za emisijo svetlobe v okolje. Ta nastaja zaradi stalnega ali občasnega obratovanja virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaženje, kar pa ne velja za svetilke, ki občasno svetijo na prostem. V to kategorijo spada tudi dekorativna razsvetljava stavb, gradbenih inženirskih objektov in javnih površin v obdobju od 1. decembra do 15. januarja.
Prevladujejo LED svetila
Kako se s tem problemom soočajo slovenske mestne občine? V času, ko se vedno več govori o varovanju okolja, v katerem živimo, in ko so vedno bolj zavezujoče evropske direktive o vzpostavljanju energetsko varčnih sistemov, v času, ki zahteva varčevanje. Seveda želijo občine ob vsem tem ohraniti svojo privlačnost in obiskovalce presenetiti z novimi elementi okrasne razsvetljave, ob katerih bi jim zastal dih. Kako torej biti ob celi mreži prazničnih lučk energetsko varčen, skrbeti za okolje in biti cenovno učinkovit? Letos ponekod večjih sprememb ni bilo, drugod so del okraševanja razširili in ga nadgradili z novimi elementi. Povsod pa se iz leta v leto kažejo spremembe v menjavi lučk z žarilnimi nitkami, ki so precej potratne (le 20 % električne energije pretvorijo v dejansko svetlobno energijo, ostalih 80 % pa je izgubljenih v toplotni energiji), z energetsko varčnimi žarnicami, predvsem LED svetili. Prednost LED svetil je v tem, da so za razliko od navadnih žarnic energetsko bolj učinkovite. 80 % se pretvori v svetlobno energijo, le 20 % pa se oddaja v obliki toplotne energije, kar pomeni, da se LED svetila ne segrevajo in zato ni nevarnosti opeklin. Čeprav so LED svetila dražja, pa so dolgoročno cenovno bolj ugodna, saj je njihova življenjska doba daljša od navadnih žarnic in porabijo manj energije. Uporabne so tudi do 11 let ali 100.000 ur ob nenehnem gorenju. V primerjavi s 5000 urami navadne žarnice in 10.000 urami fluorescentne luči je to veliko daljša doba. Porabijo od 50 do 80 % manj energije kot navadne žarnice. Prvotna cenovna naložba se tako dolgoročno že kaj kmalu pokrije v privarčevani energiji in daljši življenjski dobi.
Tudi v podjetju Tehmar, kjer se ukvarjajo z okraševanjem mest in centrov, so povedali, da so letošnji trend predvsem LED svetlobne verige in LED svetlobne zavese. Na svoji popularnosti pridobivajo vedno bolj, saj so v zadnjih dveh letih postale tudi cenovno dostopnejše. Glede na porabo okrasnih prazničnih lučk, merjeno na število prebivalcev, smo v primerjavi z evropskimi mesti v samem vrhu. Je pa praznična razsvetljava v slovenskih mestih tudi v pomoč turizmu, saj v njihove kraje privabi radovedne ljudi.
Tudi razsvetljave z umetniškim navdihom
V Ljubljani se trudijo, da se vsako leto praznična razsvetljava spreminja, pri čemer gre že za pravo umetniško delo. Njihov koncept celotne okrasitve se navezuje na temi Vesoljna Ljubljana in Rojstvo oblik, kar vključuje množico različnih likov. Letos so praznično osvetlitev razširili na Breg, dodatno pa so z LED reflektorji osvetlili novi Mesarski most in Žitni most. Že od leta 2009 ne uporabljajo več žarnic z žarilno nitko, ampak mikro varčne žarnice in LED okrasna svetila, katerih odstotek je vsako leto višji in predstavlja že znaten del njihove praznične osvetljave. Strošek celotne novoletne razsvetljave bo v Ljubljani znašal 200.000,00 evrov.
V Mariboru so že v letu 2008 izvedli arhitekturni natečaj za novo zasnovo praznične osvetlitve. Letos so izvedli drugo fazo projekta, celoten koncept pa se navezuje na Vilin klobčič. Za vso novo svetlobno okrasitev se uporablja LED tehnologija, ki izpolnjuje kriterije varčnih svetil. Tudi nekatere smreke v mestu so okrašene z LED svetili, tako da je približno 30 % praznične razsvetljave, glede na celotno, opremljene z energijsko varčnimi svetili. Ta praksa daje v mestu že pozitivne energijske prihranke, saj so v delu mesta, kjer je nameščen nov sistem, ugasnili obstoječo javno razsvetljavo, s čimer so povečali tudi sam efekt praznične osvetlitve. V občini gledajo tudi naprej, saj jim uporaba LED svetil dolgoročno prinaša nižje stroške vzdrževanja. Celotni strošek novoletne praznične razsvetljave bo znašal približno 130.000,00 evrov.
Celje poudarek okraševanja daje predvsem staremu mestnemu jedru, z lučkami pa so popestrili tudi mestne vpadnice, mostove ter območja v krajevnih skupnostnih in mestnih četrtih. Območje okraševanja pa skozi leta ostaja približno enako. Tudi v Celju vsako leto del dotrajanih in odsluženih elementov nadomestijo z LED tehnologijo. Na njej temelji že približno polovica praznične razsvetljave, ki predstavlja okoli 7 % priključne moči celotne javne razsvetljave na območju občine. To se seveda pozna na računih za porabljeno električno energijo, vendar ta delež ni precej večji od deleža, ki ga sicer daje vsakodnevna javna razsvetljava v zimskem času. Letos sredstev za novoletno razsvetljavo v primerjavi s prejšnjim letom niso povečevali. Strošek znaša približno 95.000,00 evrov.
V prenovo praznične razsvetljave so investirali tudi v Murski Soboti, kjer so s postopnimi nakupi od leta 2007 do 2010 celovito posodobili elemente praznične okrasitve in ustanovili komisijo za praznično okrasitev, ki je sestavila koncept okraševanja mesta. V zadnjih treh letih so omejili število okrasnih elementov, kar je posledica prestavitve okraševanja bolj v center mesta in k vpadnicam v mesto. Pri vseh novih nakupih sledijo dvema ciljema: varčnosti in kakovosti (manjši porabi energije in daljši življenjski dobi). Postopoma uvajajo varčnejše žarnice, tudi LED svetila, vendar se jim ta za praznične dni, ki naj bi dajala občutek topline, ne zdijo primerna, saj ne dajejo tople svetlobe. Po zamenjavi praznične razsvetljave in zmanjšanem obsegu okraševanja se je poraba energije znižala vsaj za 70 %, celotna praznična razsvetljava pa bo tako v letošnji praznični sezoni porabila približno 12.100 kWh. Celoten strošek praznične razsvetljave, vključno s porabljeno električno energijo, bo tokrat znašal približno 11.700,00 evrov.
Okrasitev v Velenju v svojem obsegu letos nima sprememb, vsako leto pa v občini 20 % prazničnih svetil zamenjajo z varčnejšimi in trajnejšimi LED svetili, ki trenutno predstavljajo že več kot 50 % novoletnega okrasja. V prihodnjem letu ali dveh pa skladno z odpisom obstoječe praznične razsvetljave načrtujejo 100-odstotno zamenjavo z LED svetili, s čimer bo praznična razsvetljava uporabna dlje, kar se bo zagotovo dolgoročno poznalo tudi pri stroških obnavljanja in vzdrževanja. V letošnjem letu bodo v Velenju novoletni okrasitvi namenili 48.000,00 evrov.
V Kranju v zadnjih treh letih niso nabavljali novih okrasnih lučk ali širili območja okraševanja. Zamenjali so le zaradi vandalizma poškodovane dele, ki niso bili več uporabni. V kar 90 % za praznično razsvetljavo uporabljajo LED svetila, kar se je pokazalo kot pozitivno pri odpravi problematike povečanja moči na odvzemnih mestih. Zmanjšala se je poraba energije, povečala se je varnost zaradi nizkega napetostnega napajanja, manj pa je tudi težav zaradi prebojev. Dolgoročno imajo v načrtu spremembo koncepta okraševanja, da se izognejo prevelikim vzdrževalnim posegom zaradi snega. Ocena stroškov, ki zajema montažo, demontažo in porabljeno energijo, je približno 65.000,00 evrov.
Popolnoma na novo so praznično novoletno osvetlitev pred dvema letoma na podlagi posebej izdelanega elaborata zastavili v Novem mestu. Vendar pa načrta niso mogli v celoti izpolniti v delu, ki se nanaša na svetlobni poudarek bogate arhitekture Glavnega trga zaradi nestrinjanja lastnikov stavb. V občini za celotno praznično razsvetljavo uporabljajo LED svetila, kar je posledica občutno manjše porabe elektrike. Tokrat so za praznično osvetlitev namenili približno 18.000,00 evrov.
Tudi v Kopru za večino praznične razsvetljave uporabljajo LED svetila, s čimer znatno privarčujejo pri porabi elektrike. Praznična osvetlitev se razprostira po mestnem jedru, po glavnih mestnih trgih in ulicah ter mestnih vpadnicah. Celoten strošek, ki vključuje postavitev elementov in njihovo demontažo, sprotno vzdrževanje v času postavitve, popravilo in enoletno hranjenje ter vzdrževanje, bo tokrat znašal enako kot lani, to je 40.000,00 evrov.
V zadnjih dveh do treh letih so v Ptuju približno 60 % praznične razsvetljave zamenjali z varčnimi LED svetili, vendar pa privarčevanega deleža ponekod še ne morejo oceniti, saj je na nekaterih delih mesta praznična razsvetljava vezana na javno razsvetljavo, ki ima še sistem starejših, potratnejših svetil. V letošnjem letu bodo praznični razsvetljavi namenili 35.000,00 evrov.
Za zmanjšani obseg praznične razsvetljave pa so se odločili v Slovenj Gradcu, s tem da so povečali količino razsvetljave v samem mestnem jedru, nove praznične lučke pa so postavili na mestnem trgu. Približno polovica praznične razsvetljave je že v LED tehnologiji, s čimer trenutnega cenovnega prihranka še nimajo (zaradi investicije v nakup), je pa prihranek energetski. Letošnji strošek praznične okrasne razsvetljave bo znašal približno 10.000,00 evrov neto.
V Novi Gorici vsako leto zastarelo in dotrajano okrasno razsvetljavo zamenjajo z novimi energetsko varčnimi LED svetili, saj pri tem želijo upoštevati uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki zajema tudi varčevanje z električno energijo. Se bo pa energetski učinek pokazal predvsem v naslednjem novoletnem obdobju, ko bodo še preostalo polovico obstoječih okraskov zamenjali z LED svetili. Strošek praznične razsvetljave bo tokrat znašal 20.000,00 evrov in porabljena energija.
Najkrajši čas praznične razsvetljave v Novi Gorici
Praksa mestnih občin je torej vedno bolj usmerjena v energetsko varčnost z uporabo LED svetil in v racionalno postavitev, ki zajema predvsem mestna jedra z glavnimi trgi in ulicami, mostove in glavne mestne vpadnice. Večjih sprememb v količini praznične razsvetljave tako ni bilo, spremembe so le tam, kjer se nanašajo na večletni projekt. Povsod pa vsako leto naredijo kakšen korak k temu, da stare in dotrajane svetlobne okraske nadomestijo z novimi varčnimi, predvsem LED svetili. Vprašamo se lahko, ali je ta praksa samoiniciativna ali je le potrebno slediti uredbam in evropskim direktivam. Zagotovo vse mestne občine upoštevajo obdobje, v katerem lahko traja občasna dekorativna razsvetljava na prostem. Prvi so praznične lučke 2. decembra 2010 prižgali v Kranju, zadnji pa jih bodo 15. januarja 2011 ugasnili v Mariboru, kar je zadnji, še dovoljeni dan po uredbi o občasni dekorativni razsvetljavi na prostem. Najkasneje so jih prižgali v Novi Gorici, 11. decembra 2010, najhitreje pa se bodo praznične lučke ugasnile 6. januarja 2011 v Celju, Kopru, Novem mestu, Ptuju in Kranju. Najkrajše obdobje bo praznična razsvetljava trajala v Novi Gorici: 29 dni, od 11. decembra 2010 do 8. januarja 2011. Najdaljše obdobje pa bo v Mariboru: 44 dni, od 3. decembra 2010 do 15. januarja 2011. Najbolj bodo osvetljavo s prazničnimi lučkami tako izkoristili v Mariboru, kjer bodo izpustili le dva dni od dovoljenih za tovrstno popestritev mesta. Glede na časovno razdobje praznične razsvetljave je okoljsko najbolj naravnana Nova Gorica, ki je praznično razsvetljavo v primerjavi z ostalimi mestnimi občinami omejila na najkrajše časovno razdobje. A najkrajše ne pomeni vedno tudi najbolj energetsko učinkovito, saj je pri tem potrebno upoštevati tudi druge energetsko pomembne dejavnike. Zagotovo bi bilo zanimivo dobiti uvid v primerjavo energetske in cenovne varčnosti praznične razsvetljave z navadnimi žarnicami in novimi LED svetili, ki jih občine vedno bolj uporabljajo. Ta rezultat bo zagotovo opazen šele čez nekaj let, ko bodo vidni vplivi energetsko varčne praznične razsvetljave, v katero vlagajo občine vsako leto bolj. Vpliva na onesnaževanje okolja se tako ne da izničiti, lahko pa se ga bistveno zmanjša.
