| Vprašanja zastavljajo učenci 4. b-razreda Osnovne šole Ljubečna skupaj z eko koordinatorico Natašo Sedej. | |
| Voda je dragocen vir življenja, česar se včasih premalo zavedamo. V času poplav je veliko vode, vendar je nepitna. Zakaj? Kako voda potem zopet postane pitna? Koliko je pitne vode na območju Slovenije ter za koliko časa je bo še dovolj? Kaj se zgodi v primeru, če so v času poplav poplavljeni kakšni nevarni odpadki? | |
Simona Uršič, dr. med., spec. higiene na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje:
Voda je pitna oziroma zdravstveno ustrezna takrat, kadar v njej ne najdemo mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavljajo nevarnost za naše zdravje. Prav tako v njej ne sme biti drugih snovi v koncentracijah, ki bi lahko predstavljale nevarnost za naše zdravje.
V primeru, da upravljavec vodovoda (običajno je to komunalno podjetje) ne more zagotoviti oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo, se objavi omejitveni ukrep glede njene uporabe. Vrsta omejitvenega ukrepa je odvisna od vzroka za neprimernost zdravstvene ustreznosti pitne vode. Kadar se ne more zagotavljati mikrobiološko ustrezne pitne vode, se svetuje uporaba vode za pitje in pripravo hrane po predhodnem prekuhavanju, ob temperaturi 100 °C, saj takrat mikroorganizmi (bakterije, virusi, paraziti) v nekaj minutah propadejo. V primeru suma, da je voda tako mikrobiološko kot tudi kemično onesnažena ali samo kemično onesnažena (se pravi, da je v njej neka snov, ki škoduje zdravju ljudi), se upravljavec odloči za nadomestno oskrbo, za uporabo embalirane vode ali za oskrbo s cisternami. Samo na ta način namreč lahko preprečimo, da se ljudje ne bi zastrupili s škodljivo snovjo v vodi.
V času večjih padavin, ki jih spremljajo poplave, je vode res veliko, preveč. Velika količina padavinske vode povzroča kaljenje vodnih virov, ki so podvrženi površinskim spremembam. Zato so težave z oskrbo pitne vode ob velikih padavinah stalnica zlasti na tistih področjih naše države, kjer nismo oskrbljeni z vodo iz globokih vrtin oziroma kjer ni ustrezno urejenih postopkov za pripravo pitne vode.
Oskrba s pitno vodo po obilnih padavinah s posledično kalno vodo v omrežju se normalizira postopno. Najprej je praviloma potrebno odstranjevanje nečistoč, sledi intenzivno izpiranje vodooskrbnih objektov, vzpostavitev priprave vode in dokaz, da je voda ustrezna, kar se naredi z analizo vzorcev pitne vode.
Omejitveni ukrepi glede uporabe pitne vode na nekem vodovodu se sprejmejo, ko je to nujno. Vedno se uvedejo z namenom zaščite zdravja uporabnikov tega vodovoda, zato je prav, da jih uporabniki upoštevamo.
Borut Železnik, direktor podjetja Hidroinženiring, d. o. o.:
Pitne vode je v Sloveniji dovolj, le da ni enakomerno porazdeljena. Ob upoštevanju normalne porabe 180 l/oseba/dan potrebujemo v Sloveniji glede na trenutno število prebivalcev 4.200 l/s vode. Skoraj polovico teh vodnih količin (2.000 l/s) je možno pridobiti v vodonosniku Ljubljanskega polja.
Količine pitne vode so odvisne predvsem od letne količine padavin, ki trenutno več kot zadoščajo za oskrbo s pitno vodo. Problematična so le lokalna zajetja pitne vode z manjšim vodozbirnim področjem. V teh zajetjih je izdatnost vode bolj podvržena sušnim obdobjem.
Poleg podzemne vode je v Sloveniji še veliko površinskih vodotokov, kjer bi lahko z določeno filtracijo in pripravo vode dobili dodatne količine vode. Dodatna priprava vode je povezana z večjimi stroški izgradnje in večjimi obratovalnimi stroški, zato se takega načina zajema pitne vode po možnosti izogibamo.
Vodne količine se letno obnavljajo. Do večje spremembe bi lahko prišlo v primeru zamika zemeljske osi in s tem bistvene spremembe klimatskih con, do česar je v zgodovini Zemlje že prihajalo. Vendar pa so take spremembe vezane na obdobje, ki ga merimo v 10.000 letih.
Na področju nevarnih snovi trenutno za vodne vire največjo nevarnost predstavljajo snovi, ki se uporabljajo v okviru kmetijske dejavnosti za povečanje količine pridelka. Sem sodijo razna gnojila (umetna in naravna) in sredstva za zatiranje neželene zarasti ter škodljivcev. Problematično je predoziranje posameznih snovi, tj., da se zemljino obremeni z večjim deležem snovi, kot jih določena rastlina porabi. Neporabljen del uporabljenih snovi se ob deževju izpira v podzemno vodo in tako lahko onesnaži vodni vir. Uporaba škodljivih snovi je pri nas prepovedana, vendar je v nekaterih sosednjih državah še vedno dostopna.
Nevarni odpadki se morajo v Sloveniji odlagati na ustrezno varovane deponije. V preteklosti (30 let in več) so se nekateri nevarni odpadki odlagali v opuščene gramozne jame. Te lokacije so večinoma evidentirane, tako da se pri zajemu novih količin pitne vode takim lokacijam izogibamo. V primeru obstoječih vodnih virov, ki bi bili lahko potencialno ogroženi zaradi neznanih odpadkov v zaledju, se izvajajo ukrepi za preusmeritev toka podzemne vode. S tem se prepreči dotok škodljivih snovi v vodno zajetje.
V primeru poplav je predvsem nevarno plavljenje odpadnih snovi, v kolikor niso ustrezno vgrajene na deponiji. Večja nevarnost onesnaženja podzemne vode pri poplavah je zaradi vdora fekalnih vod (greznice, gnojišča, kanalizacija). Ob poplavah je onemogočen odtok odpadnih vod, ki se tako združijo s poplavnimi vodami in ponikajo po površini. V kolikor je na območju teh površin urejen tudi odvzem pitne vode, je velika možnost, da je podzemna voda nekaj časa neprimerne kvalitete.
V zadnjem času se vsa nova zajetja pitne vode načrtuje tako, da so varna pred vnosom škodljivih snovi. V kolikor se vnosu škodljivih snovi v zajetje pitne vode ni možno povsem izogniti, se predvidi ustrezna priprava vode.
