Prvi obrat v Sloveniji v jeseniški občini – EOL 54

Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami je začela veljati s 1. januarjem 2010, vaš obrat za predelavo nagrobnih sveč pa že dela kot prvi v Sloveniji. Pomeni to pomembno konkurenčno prednost glede na napovedane gradnje še nekaterih drugih obratov za predelavo v Sloveniji?

Ideja o obratu za predelavo odpadnih nagrobnih sveč (ONS) je stara že več let. Uredba nam je podala pravni okvir, na osnovi katerega lahko vplivamo na način predelave ONS. Sam obrat je pravzaprav prvi v Evropi, v katerem se, skladno z zahtevanimi standardi EU, vpliva na predelavo ONS do točke, kjer delež izhodnih odpadkov ne presega 10 odstotkov celotnih vhodnih količin. Iniciativa je popolnoma privatna, saj jo od samega začetka financira družina Korbar z Jesenic, delno iz lastnih, delno iz bančnih sredstev (posojil).

Že od leta 2009 poslušamo o mnogih podobnih obratih, ki naj bi obstajali ali naj bi bili zgrajeni v neposredni okolici. Dosedanje izkušnje kažejo na to, da takega obrata, ki bi deloval s podobnimi izhodnimi karakteristikami (pridobljenimi izhodnimi surovinami), zahtevanimi v naši Uredbi in direktivi EU, ni zgradil še nihče. Pri nas, npr., vse vrste plastik predstavljajo nove, reciklirane izhodne surovine. Drugje gredo v sežigalnice ali na deponije. Za taka, okoljsko sporna ravnanja (sežigalnice postanejo okoljsko sporne, čim je razvita boljša tehnologija predelave), se običajno izkorišča področja, kjer EU nima pristojnosti in možnosti neposrednega nadzora.

Naše trenutne teoretične zmogljivosti za predelavo znašajo preko 6.000 ton letno, praktično že dosežene kapacitete z dvema izmenama, brez delovnih vikendov, pa so 2.200 ton letno. Ozko grlo procesa je v sortiranju odpadnih nagrobnih sveč (predeluje se predvsem klasične ONS), ker še nismo postavili načrtovane polavtomatske sortirnice.

Prve izkušnje nam kažejo, da smo razmišljali v pravi smeri. Seveda je še vedno zelo močno prisoten razvoj in “piljenje” tehnologije, saj marsičesa ni bilo mogoče predvideti. Teoretični izračun rentabilnosti poslovanja se nam izide, za natančnejše ocene pa bo potrebno počakati vsaj še pol leta. Trenutna ocena naložbe se giblje v višini vsaj 4 mio evrov, brez ocene vrednosti vloženega lastnega znanja, razvoja in nepremičnin, ki povečajo realno vrednost naložbe nekajkrat.

Naj povem, da razvitih tehnoloških procesov te vrste na trgu še ni. Izračuni nam kažejo, da je postavljanje podobnega obrata, brez lastnega inovativnega znanja hud finančni zalogaj za vsakega potencialnega investitorja. Najbolj je vprašljiva ekonomska upravičenost investicije (vračilo vlaganj) v primerjavi s ceno t. i. ekološke takse, ki jo danes plačujejo zavezanci v shemi Interseroh. Cena takega obrata “na ključ” lahko po naših ocenah doseže višino tudi 20 mio evrov. Rok za povračilo vlaganj pa s tem presega normalne razumne ocene za nove projekte.

Za učinkovitost zbiranja odpadnih nagrobnih sveč skrbi nosilec skupne sheme, družba Interseroh, preko pogodb z zbiralci (komunalne službe), prevozniki (Saubermacher), zavezanci (izdelovalci in uvozniki sveč) in predelovalcem (Plastkom). Žal se še vedno kažeta neurejenost in nezadostna ekološka osveščenost, predvsem pri posameznih zbiralcih. ONS so še vedno pomešane z drugimi odpadki (plastičnimi in biološkim) ali celo s peskom in gradbenimi odpadki. Rešitev je v postavitvi ločenih in čistih kontejnerjih, namenjenih izključno odpadnim svečam, poleg pa bi morala obvezno stati še dva kontejnerja: za biološke in za vse ostale odpadke (PVC, papir itd.).

Izven sheme je po naših ocenah ostal le manjši del, predvsem manjši zavezanci, ki s tem nosijo riziko inšpekcij in kazni. Izračuni pokažejo, da se ob rentabilnem poslovanju predelovalca prodajna cena sveče poveča za manj kot 10 centov. Predvidevamo, da se bodo izigravanja ter nespoštovanja uredbe (dumping na osnovi delne predelave ONS, ki je cenejša) končali najkasneje v naslednjem letu. Odgovornost, da se take nepravilnosti preprečuje, leži na MOP in ARSO, v nadaljevanju pa tudi na Evropski komisiji za okolje.

Zbiranje sveč poteka vse leto. Večje količine sveč se pojavijo okoli dneva mrtvih in okoli novega leta. Na samo poslovanje to vpliva na dva načina: zagotoviti moramo ustrezen prostor za prehodno skladiščenje odpadnih nagrobnih sveč. Prav tako se cikličnost pozna pri finančnih tokovih in stroških. Predelava poteka z istim tempom. V obdobju oktober–februar predvidevamo prejem okrog 70 odstotkov letnih količin ONS. Za ilustracijo: 1 m3 rinfuze ONS tehta med 80 in 100 kg, zato govorimo o volumenskih količinah med 15.000 m3 in 20.000 m3 ONS.

Tehnologija nagrobnih sveč temelji predvsem na mehanski predelavi zaprtega tehnološkega kroga. Izvajali smo poskuse z raznimi tehnologijami in z različnimi vhodnimi materiali, npr. tudi z baliranimi ONS (prešane ONS v kocko). Vendar se je izkazalo, da te tehnologije v resnici bistveno podražijo proces predelave (kljub prihranku pri transportu) in niso primerne za celotno predelavo ONS po veljavnih pravilih in uredbah.

Izhodni materiali so: PVC, parafin, kovine (železo, aluminij), polipropilen. Poleg tega delno predelujemo elektronske sveče, tiskana vezja in baterije pa oddajamo dalje v shemo Interseroha. Ostanke in dele, ki jih še ni mogoče predelati, sem spadajo keramika, steklo in razne “obtežitve” starejših tipov elektronskih sveč od stiropora, cementa do peska, odlagamo kot nečistoče na odlagališče. Kupci za PVC in polipropilen so v tujini, ostalo prodamo doma.

Na odlagališče moramo trenutno odlagati okrog 16 odstotkov nečistoč (vrečke, rože, cevi – vse, kar ne spada med sveče, pa tudi steklo in keramiko), kar je predvsem posledica neosveščenosti in neurejenosti zbiranja ONS pri posameznih zbiralcih. Pričakujemo, da se bo sčasoma ta delež nečistoč zmanjšal na največ 7 do 8 odstotkov.

Zaradi tehnologije predelave ONS naš obrat praktično nima negativnih vplivov na okolje. Odpadne nagrobne sveče, ki jih dobimo v obliki rinfuze (mešane sveče), so hranjene v ustreznem zunanjem skladišču, ki preprečuje iztekanje oljnih derivatov v okolje. To se je prej leta in leta nekontrolirano dogajalo na odlagališčih. Prav tako se v procesu uporablja voda, ki kroži v sistemu, občasno pa se, predhodno očiščena trdih in oljnih delcev, odvaja po posebnem vodu v centralno čistilno napravo.

Če se še enkrat dotaknemo prejšnje omembe postopkov predelave baliranih odpadnih nagrobnih sveč, gre tam za postopek, ki je primeren zgolj za izločanje okrog 90 odstotkov parafina. Ostali parafin, ki se nabere na plastiki v obliki parafinskega filma, in mešane ONS (steklo, keramika, kovina, elektronske sveče, ki so zaradi baterij bolj nevarne za okolje, ter druge nečistoče) pa se odlaga na deponije in s tem trajno obremenjuje (zastruplja) okolje. Seveda je tak postopek precej enostavnejši in bistveno cenejši od našega, je pa ekološko zelo vprašljiv in zato prepovedan po slovenski in evropski uredbi.

Načrtujemo prevzem vseh letnih količin odpadnih nagrobnih sveč, ki se zberejo v Sloveniji, in razvoj v regijski Reciklažni center za ONS. Seveda bo ta proces trajal več let. Razvito tehnologijo bomo predvidoma v nekaj letih ponudili v uporabo tudi drugim predelovalcem v državah po Evropi in po svetu.