| Čiščenje odpadnih voda | | mag. Kristina Knific | |
| Zakonodaja s področja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda sledi zahtevam predpisov EU. V RS se pospešeno gradijo javni kanalizacijski sistemi. Na območjih brez javne kanalizacije bodo morali lastniki obstoječih objektov zagotoviti izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju MKČN). Rok za prilagoditev se izteče 31. 12. 2017, za objekte na vodovarstvenih območjih pa že dve leti prej (Uredba, 2007b). Za izgradnjo javne kanalizacije skrbi lokalna skupnost, medtem ko je na območju razpršene gradnje izgradnja individualnih MKČN naloga lastnikov objektov. | |
V primeru objektov za počitniški namen ali objektov, ki se nahajajo na območjih s prepovedjo odvajanja odpadne vode v vode, je dopustno zbiranje odpadnih komunalnih vod v nepretočni greznici ter njeno praznjenje z odvozom na ustrezno opremljeno centralno čistilno napravo (Uredba 2007b in Pravilnik 2007 b). Uredba (2007b) deli MKČN na MKČN velikosti do 50 PE (v nadaljevanju individualne MKČN) in MKČN velikosti od 50 PE do 2000 PE. V tem prispevku se bomo osredotočili na individualne MKČN, s katerimi se bo po pričakovanjih morala opremiti večina obstoječih objektov in novogradenj na območjih razpršene poselitve. Izkušnje kažejo, da lastniki tovrstnih objektov poleg potrebnih sredstev za nakup MKČN potrebujejo tudi poznavanje zahtev in primerno osveščenost. Seznanjanje z zahtevami in rešitvami pa je lahko izziv oziroma naloga medijev ter lokalnih skupnosti.
Ponudba individualnih MKČN na trgu je raznovrstna, vendar vse ne ustrezajo zahtevam predpisov. Pri odločanju za nakup je potrebno poleg določitve ustrezne velikosti in tipa MKČN ter primerjave nabavnih stroškov upoštevati tudi njeno pričakovano življenjsko dobo, obratovalne stroške ter se prepričati, da je MKČN kot tipski izdelek skladna z zahtevami predpisov. Velikost oziroma zmogljivost MKČN se določi glede na količino komunalne odpadne vode, ki nastane v objektu, oziroma poenostavljeno glede na število oseb, ki v objektu bivajo. Individualne MKČN za posamezne stanovanjske objekte so biološke čistilne naprave velikosti od 4 do 10 PE, v primeru večstanovanjskih objektov pa tudi do 50 PE. PE je populacijski ekvivalent oziroma poenostavljeno “obremenitev odpadne vode, ki jo povzroči ena oseba”. Kompare s sodelavci (2007, str. 56) navaja, da so pri upoštevanju 25-letne življenjske dobe stroškovno najugodnejše lagune, sledijo rastlinske čistilne naprave, MKČN s pritrjeno biomaso in MKČN z razpršeno biomaso. Vsaka MKČN, ki jo trg ponuja, ni ustrezna, odločitev zanjo pa lahko pomeni »slabo naložbo« tako v pomenu neizpolnitve zahtev glede opreme objekta z MKČN kot tudi višjega zneska za plačilo okoljske dajatve za obremenjevanje odpadne vode. V skladu z Uredbo (2007b) je ustrezna MKČN z biološko razgradnjo, ki ima kot gradbeni proizvod izjavo o skladnosti. Izjava o skladnosti je dokument, ki ga izda za navedeno pristojna institucija in potrjuje skladnost MKČN z zahtevami enega od standardov SIST EN: 12255-5, 12255-6, 12255-7 ali da je to MKČN z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim tokom. V “razredu individualnih MKČN” so ustrezne tudi biološke MKČN, za katere izjava o skladnosti potrjuje skladnost z enim od standardov SIST EN: 12566-1, 12566-2, 12566-3, 12566-4 in12566-5 in investitor pri vgradnji zagotovi, da se odpadna voda odvaja neposredno v površinsko vodo preko “filtrne naprave za predčiščeno komunalno odpadno vodo” ali v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla (Uredba, 2007b).
Višina okoljske dajatve za odpadne vode je odvisna od učinka čiščenja MKČN oziroma od načina čiščenja odpadne vode in skladnosti obratovanja MKČN s predpisi. Za MKČN, ki obratujejo skladno z zahtevami in vključujejo primarno čiščenje , je znesek okoljske dajatve 40 % nižji, pri tistih s sekundarnim in terciarnim čiščenjem pa 90 % (Uredba, 2009). Skladnost obratovanja MKČN z zahtevami predpisov se ugotavlja preko rezultatov izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa, za MKČN velikosti do 50 PE pa tudi z oceno obratovanja, ki jo izdela izvajalec gospodarske javne službe (Uredba, 2009). Prve meritve se izvedejo po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, vendar ne prej kot v treh in ne pozneje kot v devetih mesecih po prvem zagonu MKČN (Pravilnik, 2007a). Pri izdelavi ocene obratovanja MKČN pristojna lokalna služba poleg tehnične dokumentacije in izjave o skladnosti preveri tudi upoštevanje prepovedi in omejitev ter ustreznost odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. V kolikor se z oceno MKČN ne ugotovi skladnosti obratovanja z zahtevami, mora pristojno komunalno podjetje za odvajanje komunalnih odpadnih vod obračunavati višjo okoljsko dajatev, ki znaša 0,5283 EUR/m3 porabljene vode, oziroma 2,2010 EUR/osebo mesečno, če se poraba vode ne ugotavlja z merjenjem (Uredba, 2009, Sklep, 2009).
Za lastnike objektov na območjih, kjer do konca leta 2017 ne bo zgrajene javne kanalizacije, je pravočasno seznanjanje o možnih ureditvah odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod lahko koristna informacija, za lokalne skupnosti in medije pa preventivni ukrep, s katerim se lahko zmanjša verjetnost za nakup in vgradnjo neskladnih individualnih MKČN.
Literatura:
1. Kompare, B., Atanasova, N., Uršič, M. et al. (2007). Male čistilne naprave na območju razpršene poselitve. Domžale: Inštitut za zdravstveno hidrotehniko in Inštitut za celostni razvoj in okolje.
2. Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (2007a). Uradni list RS, št. 74/2007.
3. Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (20007b). Uradni list RS, št. 109/2007 in 33/2008.
4. Uredba o emisiji snovi iz komunalnih čistilnih naprav (2007a). Uradni list RS, št. 45/2007 in 63/2009.
5. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (2007b). Uradni list RS, št. 98/2007 in 30/2010.
6. Sklep o določitvi cene za enoto obremenitve voda za leto 2009 (2009). Uradni list RS, št. 16/2009.
7. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2009). Uradni list RS, št. 104/2009 in 14/2010.
