| Ameriški trg embalaže | | Package Design, Julij 2010 | |
| V letu 2009 so v vseh večjih ameriških prodajalnah potrošniki »preklopili« iz nacionalnih blagovnih znamk na trgovske znamke. Te so, glede na zadnje statistične podatke s področja industrije (objavljene v letnem poročilu PLMA’s 2010 – Private Label Manufacturers Association), dosegle rekordno rast tako v količini nakupov kot v skupnem prihodku in tudi tržnem deležu. Močnemu valu rasti trgovskih znamk v letu 2008 je v preteklem letu sledilo vnovično povečanje prodaje izdelkov za 1,8 milijarde enot, medtem ko je prodaja nacionalnih blagovnih znamk padla za 2,1 milijarde. Trgovske blagovne znamke so svojo vrednost povečale za 2,7 milijarde dolarjev in tako dosegle skupno 86,4 milijarde dolarjev skupne prodaje. Prodaja nacionalnih blagovnih znamk se je sicer povečala za 1,6 milijarde dolarjev, vendar pa so bili ti dobički v veliki meri, če ne v celoti, posledica višjih cen. | |
Najvišji vzpon trgovskih znamk doslej
Medtem ko je skupna prodaja trgovskih verig na splošno odslikavala počasno rast gospodarstva (v vseh treh osrednjih kanalih – supermarketi, drogerije in diskonti z mešanim blagom – je bila skromna rast dolarja, prodaja pa nižja za 0,2 %), so trgovske blagovne znamke daleč najbolj prevladale.
V veleblagovnicah so trgovske blagovne znamke v deležu enot dosegle najvišjo vrednost v zgodovini (23,7 %). Rast enot trgovskih blagovnih znamk (1,7 milijarde) je več kot nadomestila drastičen upad nacionalnih znamk, kar prinaša neto dobiček za celoten prodajni kanal in spreminja večletni trend skupnih izgub v ameriških supermarketih.
Na strani prihodkov so trgovske blagovne znamke dosegle kar 90 % vseh dobičkov v supermarketih ter 2,9 % dobička od nove prodaje (1,5 milijarde), medtem ko so bili dobički nacionalnih blagovnih znamk skoraj nespremenljivi (0,1%). Upad prodaje nacionalnih znamk nakazuje, da je bil njihov skromni dobiček od prodaje v višini 200 milijonov dolarjev posledica inflacije cen. Na splošno je prodaja trgovskih blagovnih znamk v supermarketih dosegla 55,5 milijarde dolarjev, tržni delež pa se je povečal na 18,7 %; obe številki sta predstavljali nov vzpon, kakršnega trg do sedaj še ni doživel.
V prodajnih verigah zdravil je tržni delež enot dosegel 16,3 %, medtem ko se je obseg prodaje povečal za 4,0 %, nacionalne blagovne znamke pa so beležile skoraj 4-odstotno izgubo. Podobno kot v supermarketih je absolutna rast enot trgovskih znamk za 461 milijonov v vseh oddelkih več kot nadomestila izgubo prodajnih kanalov nacionalnih blagovnih znamk za 378 milijonov.
Trgovske blagovne znamke uspešne tudi pri zdravilih
Trgovske blagovne znamke so prispevale 52-odstotno rast celotne prodaje v prodajnih verigah zdravil in skoraj pol milijarde dolarjev v novi prodaji. Prihodki trgovskih blagovnih znamk so zrasli na 8,8 %, medtem ko se je prodaja nacionalnih blagovnih znamk povečala le za 1,2 %. Skupna vrednost prodaje trgovskih znamk v prodajnih verigah zdravil je bila 6,1 milijarde dolarjev, kar je rekordna vrednost.
Trgovske blagovne znamke niso le recesijski pojav
“Od leta 1992, ko je bilo prvič objavljeno letno poročilo PLMA, je njegova pokritost zrasla z manj kot 200 na več kot 700 kategorij izdelkov, kar odraža širitev in prodor zasebnih blagovnih znamk na trg,” pravi direktor PLMA Brian Sharoff. “Preteklo leto je še posebej pomembno, saj je bilo prvo polno leto z vplivom recesije. Ni presenetljivo, da statistike beležijo neverjetno povečanje priljubljenosti trgovskih blagovnih znamk, vendar, kot poudarja večina tržnih raziskovalcev, rast trgovskih znamk nikakor ni recesijski pojav. Njihov uspeh se je začel že leta pred trenutno recesijo in je zakoreninjen v naraščajoči ponudbi, kakovostnih sestavinah, inovativnih konceptih izdelkov in zavezanosti trgovcev.
