| Embalažni materiali | | Janez Krušič Sterguljc | |
| Izdelki iz reciklirane plastike so ekološko veliko čistejši kot tisti iz recikliranega papirja, ampak ključno je, kaj je še v glavah ljudi, je povedala direktorica ljubljanskega podjetja G-Plast Danijela Grahek. V podjetju že dobro desetletje izdelujejo izdelke iz plastike in si prizadevajo trgu dopovedati, da se lahko iz odsluženega materiala naredi nov izdelek. Še drugače, da vendarle ni potrebno, da vse roma na smetišče. Vse je v glavah ljudi … | |
Podjetje je locirano ob robu prestolnice, v Savljah. Na prvi pogled majhno …
Ja, res je. Sodimo med manjša podjetja. Tre-nutno nas je zaposlenih šest, G-Plast pa je od ustanovitve leta 2001 dalje v družinski lasti.
Je z družinskim podjetjem na trgu lažje uspeti?
Ne, ni lažje. Sploh pa zdaj ne vidim prednosti družinskega podjetja. Ko stvari ne gredo najbolje, je namreč v stiski celotna družina. Trenutno se kriza pozna. Lani je naš promet v primerjavi z letom 2008 padel za 34 odstotkov. Takšen trend se je nadaljeval tudi v začetku letošnjega leta. Mislim pa, da bomo do sredine 2010 prišli na lansko stanje. Odločili smo se, da z rizičnimi podjetji ne poslujemo, stranke preverjamo, vendar imamo kljub temu že nekaj izvršb. Tako pač je. Imamo manj dela in težko dobimo plačilo za to delo.
Čemu dajete prednost v proizvodnji?
Imamo razpršeno proizvodnjo, pred časom pa smo našemu programu dodali še dvoje elementov: svetila in scenske elemente. Dejansko smo razširili spekter dela tudi zaradi stanja na trgu. Samo z embalažo in poslovnimi darili nismo uspeli preživeti. Leta 2001 smo začeli s standardnimi izdelki in promocijskim materialom, tu mislim na primer na obeske za ključe, razne mape, promocijsko embalažo in podobno.
Danes je vaš sortiment izdelkov lepo narasel …
Ja. Naš proizvodni program lahko razdelimo na sedem sklopov. Že omenjena embalaža in promocijski izdelki, potem korporativni izdelki – to so izdelki, namenjeni utrjevanju podobe podjetja tako navznoter kot navzven, pa scenski elementi, stojala in pulti ter izložbeni in svetlobni elementi. Osredotočeni smo na razvoj novih izdelkov, na izdelke po meri naročnika. Se pravi, da poslušamo naročnika, poskušamo razumeti njegove potrebe in skupaj z njim razvijamo izdelek do končnega rezultata. Vsa proizvodnja pa sloni na plastiki.
Marsikdo še vedno pogleda malce po strani, ko omenimo besedo plastika.
Ja, tudi sama imam podobne izkušnje, ampak če pogledamo z okoljskega, ekološkega vidika, je plastika, če z njo pravilno ravnaš, bolj ekološka od papirja. Plastiko lahko stokrat recikliramo in se nič ne zgodi, pri reciklaži papirja pa se uporabljajo kemikalije za čiščenje, ki niso najbolj ekološke. Nasploh se je na tržišču pojavila potreba ali zahteva po bolj ekoloških materialih, tudi za plastiko. In to miselnost so sprejela tudi podjetja, zato precej uporabljajo reciklate.
Tudi vi?
Da, tudi v našem podjetju, že vsa leta, odkar se ukvarjamo s plastiko. Imamo mline, s katerimi meljemo vse ostanke materiala. Od nas ne gre na smetišče niti gram smeti oziroma plastike. Vse zmeljemo in nato na novo zbrizgamo. Ampak ekstrudorjev v firmi nimamo, tako da dajemo material naprej.
Se to stroškovno pozna?
Ne, ker recikliran material nima neke cene. Stroškovno nam to ne pomeni profita. Smo približno na enakem, kot če bi kupovali nov material. Za mletje, elektriko je potreben čas.
V vašem prodajnem programu je embalaža. Kako pa je z zeleno, trajnostno embalažo? Kaj za vas sploh pomeni zelena embalaža?
Naročniki pogosto zahtevajo, da embalaža ni sama sebi namen, se pravi, za samo tisti določen trenutek, ampak je lahko uporabna še naprej. In to drži; plastika je trajna in jo kot material lahko uporabljamo zelo dolgo. Je pa tu tudi težava. Zelo težko je izdelati embalažo, ki bi lahko bila na primer doma uporabna še v druge namene. Naj omenim, da smo za nekatere naročnike recimo uspeli narediti škatlice, v katere smo dali poslovna darila. Te škatle so bile opremljene s sporočilom, da so uporabne tudi potem, ko iz njih vzamemo vsebino, lahko se jih ima v omari in je v njih spravljeno recimo perilo ali drugi predmeti.
Torej se v podjetju zavedate pomembnosti ekološke komponente v današnji proizvodnji in poskušate to pojasniti tudi naročnikom …
Naš koncept je, da spodbujamo naročnike, še posebno pri večjih elementih, k vračilu izrabljenega oziroma uporabljenega izdelka, zato da ga lahko v podjetju recikliramo. In sicer: pri tistih izdelkih, ki gredo od nas h končnemu uporabniku, naročnike spodbujamo, da plastiko odvrže v kontejner za embalažo in ne v tistega, kjer so ostale smeti. Pri tisti embalaži, kjer vsebina ni naša stvar, si tega seveda ne moremo privoščiti, saj mora to odobriti naročnik. Tu imamo zaenkrat še luknjo – pri embalaži se še ne znamo dogovoriti, da naj končni uporabnik vendarle to odvrže v kontejner za embalažo. Poudarjam, vse je v glavah.
Gre minister za okolje in prostor v pravo smer, ko omenja kavcije za zbrano embalažo?
Absolutno. Ljudje bi morali, kar se ločevanja odpadkov tiče, razumeti, da bi bila problematika stvari oziroma odpadkov manj pereča, če bi vsak pri sebi doma začel ločevati, razmišljati, da je mogoče iz vsakega izdelka narediti še en, nov izdelek. Potrošništvo je zmedlo glave, vse je poceni. Ko nek predmet ni več uporaben, ga enostavno zavržemo in kupimo novega.
Koliko materiala se potemtakem vrne v vaše podjetje?
Malo. Približno pet do sedem odstotkov. Za vračanje teh izdelkov je zelo malo interesa. Naj tu samo zaključim prejšnjo misel glede ekološke komponente. Prej sva govorila o manjših izdelkih, pri večjih pa je tako: mi izdelamo ogrodje celotnega elementa, reciva v tem primeru svetlobnega elementa. Ogrodje je uporabno večkrat, zato naročnike spodbujamo, naj menjajo samo prvi del, grafiko. Takrat, ko naročnik rabi novo grafiko, nam vrne staro, mi potiskamo novo in mu damo zaradi tega na novo grafiko popust. Tako imamo svetlobni element, ki je ponovno uporaben. Seveda pri svetlobnih elementih vztrajamo pri LED diodah, ker so bistveno bolj varčne in trajne.
Veliko se govori o novih materialih. Ali o njih razmišljate tudi vi?
Plastika oziroma polipropilen ni razgradljiv, zato na trgu poskušajo širiti biorazgradljive materiale plastike, ki pravzaprav niti niso več plastika, ker je v teh materialih 95 odstotkov večinoma koruznih škrobov in pet odstotkov plastike.
Torej ta plastika predstavlja samo vezivo. Ampak na žalost so ti materiali še vedno trikrat dražji od materialov, ki jih uporabljamo ta trenutek, in trg tega enostavno ne sprejme. Cena je vedno tista, ki pretehta. Je pa to sigurno alternativa. Biorazgradljivi material pomeni, da razpade v roku dveh do štirih let, če ostane nekje v naravi. V podjetju ga imamo na zalogi, vseskozi iščemo kakšne alternative. Prav tako smo dali za ta material že veliko ponudb, ker je bilo precej povpraševanja. Ampak podjetja so prišla do zaključka, da je vseeno boljše oziroma za njih bolj sprejemljiva uporaba cenejših materialov.
Kateri izmed vaših izdelkov se najbolje prodaja, trži?
Najbolje tržimo stojala, ki se uporabljajo na promocijskih mestih, se pravi stojala v trgovinah, promocijska stojala, namenjena prospektom ali predstavitvi izdelkov, in promocijski pulti. Največjo perspektivo vidimo v svetlobnih elementih. Te lahko prav tako vidite na prodajnih mestih po trgovinah, na kongresih, raznih predstavitvah. Ideja svetlobnih elementov je predstaviti neko idejo na drugačen način. Tu recimo vidimo potencial pri promociji nekaterih alkoholnih pijač, kjer so z oglaševanjem zaradi zakona omejeni in se ne morejo toliko izpostavljati. Do izraza pridejo na primer v lokalih v nočnem času, kjer lepo izstopajo. Pa seveda še vedno promocijski material: ravnila, podloge za računalniške miške, lončki za svinčnike, kuhinjske oziroma rezalne deske, knjižna kazala.
Še vedno veliko kupcev seže po izdelku zaradi dizajna. Kaj bi izpostavili pri dizajnu?
Pri dizajnu še vedno vidim največjo prednost v grafiki. Grafika, ki je potiskana na embalaži, mora biti privlačna. Samo oblika embalaže velikokrat niti nima možnosti biti nekaj posebnega, ker se mora prilagajati vsebini. Mora pa biti oblika embalaže seveda funkcionalna. Lahko izpostavim primer: naše nedavno sodelovanje s podjetjem Afrodita, kjer so želeli imeti polprosojno embalažo. Tako ima naš izdelek del stranic čisto prosojen, da se vsebina vidi, drugi del embalaže ostaja skrit. Embalaža sama je preprosta, ampak funkcionalna.
Bistvo vašega izdelka je torej …
Estetika in funkcionalnost. Embalaža mora biti lepa ne le na polici. Mora biti tudi hitro zložljiva, da za naročnika ne predstavlja nobene komplikacije.
Prihodnje leto boste na trgu z embalažo že desetletje. Kako ocenjujete embalažni trg v Sloveniji?
Slovenski trg je zelo majhen. Veliko nam pomeni že, če sodelujemo s podjetji, ki prodajajo svoje izdelke na Balkan ali na Zahod, ker so količine potem bistveno večje. Primarno pa je naš trg zaenkrat Slovenija. Z embalažo niti ne poskušamo prodreti v tujino, ker predvsem pri velikih količinah nismo konkurenčni, naša proizvodnja vendarle ni masovna. V Evropi nas prekašajo Kitajci, ki so z embalažo močno prisotni.
Kaj pa prihodnost, kje vidite podjetje? Morda tudi v tujini?
Najbolj svetla pot je, da poizkusimo z našimi proizvodi prodreti v Zahodno Evropo in se tam počasi uveljaviti. Tamkajšnji trg je bistveno večji, glede ekologije so stvari jasne. Evropski trgi so za nas rešitev, tako da mogoče v naslednjih petih letih … Določeni trgi so zaprti, denimo na avstrijskega je zelo težko prodreti, če nimaš avstrijskega posrednika. Italijanski je odprt – če jim je izdelek všeč in če je cena primerna, ga sprejmejo. Torej, italijanski in španski trg direktno, avstrijski in nemški trg pa preko posrednika.
