| | Mag. Darja Topolšek1, mag. Marjan Sternad, doc. dr. Bojan Rosi | |
|
Povzetek
Logistično-distribucijska središča oziroma centri so pomemben dejavnik pri gospodarskem razvoju države, zato je njihova umestitev v prostor in prometni sistem izjemnega pomena. Kako v prostor umestiti logistično-distribucijski center, je vprašanje, s katerim se srečujejo strokovnjaki in znanstveniki, zlasti kadar preučujemo celoten sistem z vidika posamezne prometne veje – v našem primeru z vidika zračnega prometa. Ker letališče predstavlja funkcijsko področje, bi lahko letališki logistično-distribucijski center učinkovito združil funkcije, kot so transport, zaloge, proizvodnja, procesiranje in druge funkcije, povezane z industrijo, v en koncentriran in visoko učinkovit logistični sistem.
1. Uvod
Materialno blagovni tokovi kot pretoki stvari od surovin do potrošnikov končnih izdelkov in od njih nazaj do surovin tvorijo precejšen del procesov splošne družbene reprodukcije in menjave. V teh procesih sodelujejo posamezniki, skupine, organizacije in združbe. Medsebojna usklajenost njihovih prizadevanj omogoča učinkovito in gospodarno upravljanje poteka teh tokov in nadzora nad njihovim stanjem.
Večina obstoječih »klasičnih« logistično-distribucijskih centrov v Evropi je trenutno koncentrirana v državah »stare Evrope«, kot so Nizozemska, Francija, Velika Britanija in Nemčija.
Slika 1, ki prikazuje koncentracijo centrov v Evropi, podaja razporeditev okvirno tristo logistično-distribucijskih središč. Malo več kot polovica središč je locirana na Nizozemskem, v Franciji, Veliki Britaniji in Nemčiji; 30 odstotkov centrov je lociranih v Italiji (5,5 odstotka), na Švedskem (4 odstotki) in v Švici (4 odstotki), medtem ko ta delež v preostalih državah ne preseže 2 odstotkov vrednosti števila vseh središč v Evropi.
2. Logistično in distribucijsko središče
Distribucijsko središče oziroma center, namenjen naboru proizvodov, je poseben sistem skladišča ali specializiran objekt, kjer so skladiščeni izdelki, namenjeni nadaljnji distribuciji do veletrgovcev, trgovcev ali neposredno do potrošnikov.
Sistem distribucijskih središč omogoča transport in dopremo vseh vrst blaga z vsemi prevoznimi sredstvi, po vseh transportnih poteh do središč, razvažanje v središčih in odpremo iz središč do kupcev in potrošnikov. V distribucijskih središčih se morajo opravljati številne manipulacije v zvezi z blagom, na primer: natovarjanje, raztovarjanje, pretovarjanje, embaliranje in preembaliranje, signiranje, tehtanje, merjenje, štetje, paletiziranje, polnjenje in praznjenje zabojnikov, mešanje in sortiranje. Vse manipulacije v takih središčih se morajo opraviti hitro, varno in racionalno, saj je od njih neposredno odvisna stopnja optimalnega funkcioniranja logističnih distribucijskih verig. Distribucijska središča so tudi deli oziroma
segmenti trgovinske infrastrukture, katerih temeljna naloga je velika koncentracija raznovrstnega blaga in hiter pretok v distribucijskih kanalih ter enakomerna in racionalna oskrba maloprodajnih točk. Distribucijska središča se gradijo v bližini večjih industrijskih ter potrošniških središč in mest. Taka središča so kakovostno povezana s transportno in prometno infrastrukturo z bližnjimi in daljnimi potrošniškimi središči, z blagovnotrgovinskimi središči, z blagovnotransportnimi središči ter logističnimi središči v svojem najširšem gravitacijskem območju.
Najpogosteje so se v okviru lokacij, kjer se križajo različni prometni tokovi, zaradi številnih potreb razvila prometno-logistična vozlišča (Slika 2). Kot najkompleksnejšo obliko prometno-logističnih vozlišč lahko prepoznamo logistična središča, ki poleg koordinacije med različnimi prometnimi sistemi omogočajo številne, predvsem širše aktivnosti (Toplak, 2003).
Tovorni terminali predstavljajo osnovno kategorijo in zajemajo funkcije, ki so osredotočene predvsem na prevzem, skladiščenje in odpremo blaga.V okviru druge kategorije so zajeta distribucijska središča oziroma centri, ki zajemajo nekoliko širši spekter funkcij, vezanih tudi na proizvodnjo in distribucijo.
Najvišjo kategorijo predstavljajo logistična središča oziroma centri, ki vključujejo časovno funkcijo (časovno izravnavanje ponudbe in povpraševanja, potrebno zaradi neenakomerne proizvodnje ali neenakomerne potrošnje; s tem omogoča proizvajalni ali trgovski organizaciji optimalno vodenje politike zalog), funkcijo fizične distribucije (širjenje prodajnih območij in odpiranje novih tržišč, skrajšanje prodajnih poti z izločanjem grosistov in drugih posrednikov ter ustvarjanje neposredne povezave med proizvodnjo in trgovino na drobno), prodajno pospeševalno funkcijo (izboljšanje preskrbe posameznih udeležencev na prodajni poti in s tem izboljšanje oskrbe določenega tržnega območja), proizvodno funkcijo, ki postaja vse pomembnejša, saj se zato, da bi se transportni stroški in celotna logistična veriga optimizirali, proizvodnja vse pogosteje preseljuje na lokacije z optimalnimi infrastrukturnimi, informacijskimi, geografskimi in drugimi lastnostmi.
V okviru razvrščanja prometno-logističnih vozlišč je treba upoštevati tudi ekonomske cone, ki so lahko nameščene v okviru posameznih vozlišč.
3. Sistemi logistično-distribucijskih središč
Na današnji stopnji razvoja velika večina podjetij gleda na svet kot na en sam globalni trg. Nekateri dejavniki, kot so globalizacija, delitev dela in proizvodnje ter vključevanje trgov v proces globalne izmenjave blaga, so ustvarili potrebo po mednarodni logistiki. Taka razpršenost dela, proizvodnje in potrošnje je pripomogla k hitremu razvoju mreže logistično-distribucijskih središč, ki lahko učinkovito podpirajo celoten sistem.
Kako razporediti logistično-distribucijska središča v prostoru, je vprašanje, na katerega lahko poiščemo odgovore v literaturi in praksi. Weber (1909) je prvi postavil model vplivnih dejavnikov na lokacijo distribucijskega središča. Vendarle pa imajo posamezne lokacije takih središč različne značilnosti raznovrstnih prometnih vej, ki kot celota predstavljajo sistem mednarodne logistike.
Z vidika javnih organizacij je odločilnega pomena vzpostavitev mednarodnega logističnega sistema, primernega za lokalno okolje. Različni sistemi, vključeni v mednarodno logistično distribucijo, so klasificirani v kategorije, ki jih Shu-Chen et al. (2005) razvrščajo v:
– sistem pretovarjanja, v okviru katerega je blago uvoženo iz tujine in nato procesirano v logistično-distribucijskem središču, od koder se pošlje v druge države,
– uvozni sistem, v okviru katerega se blago, uvoženo iz tujine, procesira v logistično-distribucijskem središču, vendar na koncu procesa ostane v državi, kjer je logistično-distribucijsko središče,
– izvozni sistem logistično-distribucijskega središča, v okviru katerega se domače blago (blago iz države, kjer je obravnavano logistično-distribucijsko središče) procesira v logistično-distribucijskem središču in se na koncu procesa izvozi v druge države.
Tako predstavljeni sistemi logistično-distribucijskih središč so le en vidik opazovanja, saj temeljijo na blagovnih tokovih in na integraciji logistike in menedžmenta.
4. Mednarodni logistični sistem z vidika distribucijskih središč
Termin mednarodni logistični sistem se nanaša na izmenjavo blaga med dvema državama ali med več državami. Podobno kot nacionalno distribucijo lahko tudi mednarodno distribucijo razdelimo na dva sistema, ki predstavljata fizično oskrbo in fizično distribucijo. V okviru take razmejitve predstavlja fizična oskrba procese zagotavljanja blaga od začetnega dobavitelja surovine do proizvajalca, fizična distribucija pomeni sistem dobave izdelka od proizvajalca do potrošnika. Mednarodne logistične aktivnosti prikazujemo tudi na sliki 3.
Karakteristike tako prikazanih mednarodnih logističnih aktivnosti Shu-Chen et al. (2005) opredeljujemo kot:
– Mednarodni trg surovine, polizdelkov in izdelkov oziroma proizvodov. Pri analiziranju distribucije je pomembno upoštevati izvor posameznih delov izdelka, torej izvor surovin in polizdelkov. Veliko polizdelkov namreč prispe v logistično-distribucijsko središče in ga nato zaradi dodatnih postopkov in procesov zapusti kot izdelek. Taki končni izdelki so s transportom po prometnih vejah preusmerjeni na mednarodni potrošniški trg ali na mednarodno logistično-distribucijsko središče.
– Skladiščenje v pristaniščih ali letališčih. Skladišča v pristaniščih in na letališčih so ključne lokacije v transferju in razpršitvi blaga na mednarodni trg. Okoljsko-geografski dejavniki, kot so frekvenca letov in plovb, nivo učinkovitosti operacijskega okolja in stroški pretovora so močan vplivni dejavnik. V celotnem sistemu mednarodne logistike pomembno vplivata tudi kakovost skladišč in njihova večsistemska uporabnost.
– Lokalna proizvodnja. Vidna funkcija logistično-distribucijskega središča je izdelovanje, procesiranje in embaliranje polizdelkov. Pomembne so tudi podobne dejavnosti, ki zvišujejo dodano vrednost izdelka. Zato lokalna proizvodnja v logistično-distribucijskem središču pomeni pomemben prispevek k vrednosti blaga, saj govorimo o sistemu dodane vrednosti.
– Mednarodni potrošniški trg. Glavni cilj mednarodne logistike in distribucije je zadovoljevanje potreb potrošnikov na mednarodnem potrošniškem trgu. Ker potrošniki stremijo k nabavi raznovrstnega blaga v spremenljivo majhnih količinah in ob spremenljivih časih, je umeščenost logistično-distribucijskega središča še toliko pomembnejša.
– Lokalni oziroma domači potrošniški trg. Mednarodni logistični sistem oskrbuje mednarodni in domači oziroma lokalni trg, zato ne moremo govoriti o izključni usmerjenosti središča na mednarodni trg oziroma o mednarodno osredotočenih središčih.
Na podlagi edinstvenih karakteristik je model določanja lokacije logističnega centra večstopenjski.
Položaj lokacije v prostoru. Funkcija in značilnosti distribucijskega središča podpirajo tezo, naj bo središče na robu mesta. Tam se lahko zagotovi učinkovit transport in tudi prostora je dovolj.
Ekonomski učinki. Lokacija logistično-distribucijskega središča mora biti taka, da bo po eni strani omogočala prihranke pri transportnih stroških in po drugi prihranke pri stroških zemljišča.
Funkcionalnost in nivo storitev. Izbrana lokacija logistično-distribucijskega središča mora omogočati njegovo maksimalno funkcionalnost in maksimalen nivo storitev, ki se nanašajo na zanesljivost in časovno usklajenost.
Okoliški dejavniki. Tako središče lahko prispeva k razvoju okoliških mest, ki temelji na novih delovnih mestih in zato na večji kupni moči prebivalcev.
Če preletimo do zdaj navedene dejavnike, ki vplivajo na določanje lokacije logistično-distribucijskega središča, lahko povzamemo, da se je na začetku tovrstnih raziskav uporabljal le en poglavitni vplivni dejavnik, ki je predstavljal oddaljenost lokacij in z njimi povezane stroške. V nadaljevanju raziskav tega področja se je uporabljalo vedno več vplivnih dejavnikov, ki so lahko bili usmerjeni h kupcu ali k proizvodnji in so zajemali dejavnike lastnosti proizvodov, javne infrastrukture, financ in tipa skladišč. Če bi do zdaj znane in najpogostejše uporabnike dodobra pretehtali, bi lahko prišli do sklepa, da so ti sicer najvplivnejši dejavniki, niso pa edini. Zato je v nadaljevanju podan subjektiven pogled avtorjev na možnost celovitega zajemanja vseh vplivnih dejavnikov, ki vplivajo na izbiro in določevanje lokacije logistično-distribucijskega središča. V osnovi torej na izbiro ali določitev lokacije središča vpliva veliko dejavnikov, razporejenih v pet podskupin, ki zajemajo družbene, ekonomske, okoljske, spremljajoče in geografske dejavnike. Vsi od navedenih in podanih dejavnikov seveda vplivajo na določitev lokacije tovrstnega središča, vendar v različnem obsegu. Kako določiti velikost oziroma obseg vplivnega dejavnika, je večinoma še vedno subjektivna odločitev načrtovalca. Sami nazivi vplivnih dejavnikov že pravzaprav sami po sebi povedo, čemu so namenjeni, zato ne bodo podrobneje opisani.
Subjektivni predlog vplivnih dejavnikov na lokacijo logistično-distribucijskega središča bi pravzaprav bilo treba upoštevati v vsaki raziskavi določanja lokacije središča ali pa raziskavi, ki le potrdi ali ovrže vnaprej predlagano lokacijo. Res lahko nekateri predlagani dejavniki minimalno vplivajo ali pa skorajda ne vplivajo na izbiro določene lokacije, vendar lahko po drugi strani vplivajo na lokacijo toliko, da ni primerno glede na druge mogoče lokacije.
5. Primer slovenskega letališkega logistično-distribucijskega središča
Gradnja gospodarskega središča Feniks v Posavju kot del projekta Phoenix pomeni eno od izhodišč za doseganje prve razvojne prioritete Strategije razvoja Slovenije za obdobje od 2007 do 2013 (Vlada RS, junija 2005) – konkurenčnega gospodarstva in višje gospodarske rasti. Ta gradnja je predmet Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (Služba Vlade RS za razvoj, oktobra 2006) in del Posavske gospodarske platforme. Gradnja gospodarskega središča pomeni nadgradnjo območja civilnega dela letališča z ustvarjanjem prostorskih pogojev za doseganje hitrejše gospodarske rasti, postopnega prestrukturiranja gospodarstva, večje stopnje zaposlenosti in večjega deleža kakovostnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo v strukturi delovnih mest v Posavski regiji in širšem prostoru jugovzhodne Slovenije.
Gospodarsko logistična središča so opredeljena kot območja, v okviru katerih različni subjekti izvajajo aktivnosti v zvezi s transportom, logistiko, proizvodnjo in distribucijo blaga na nacionalni in mednarodni ravni. Poleg zagotavljanja konkurenčnih odnosov med posameznimi subjekti v okviru logističnih središč mora biti zadovoljeno potrebam vseh subjektov, vključenih v transportni proces. Zato so v logističnih središčih vse potrebne upravne in nadzorne institucije, ki zajemajo tudi servisne dejavnosti, potrebne za oskrbo osebja ter servisiranje prevoznih in manipulacijskih sredstev. Pomembno je, da so logistično-distribucijska središča načrtovana in vodena enovito. Pogoji za obstoj središča so izpolnjeni, tudi kadar je več prostorsko ločenih subjektov med seboj fizično in informacijsko povezanih in delujejo organizacijsko usklajeno (Rosi, Sternad & Topolšek, 2009).
Glede na predvideno lokacijo gospodarsko-logističnega središča in vključenost distribucijskega središča kot dela primarnega središča lahko Letališče Cerklje ob Krki obravnavamo kot potencialno središče, ki bo temeljilo na širše opazovanem gospodarskem središču.
Pospešen prostorski razvoj je treba spodbujati predvsem v tistih delih slovenskega ozemlja, ki segajo na vplivna območja večjih sosednjih mest: Trsta, Zagreba, Gorice, Gradca, Reke. Tako se zagotavlja enakovrednost slovenskih območij v primerjavi s sosednjimi. Prostorski razvoj se spodbuja z načrtovanjem učinkovitih mestnih mrež, gospodarskih con, turističnih središč in drugih dejavnosti.
Lokacija središča v okviru letališča Cerklje ob Krki izhaja iz povezanosti cestnega in zračnega prometnega sistema, za razvoj tipičnega logističnega središča pa je ključna tudi ustrezna navezava na železniško omrežje.
Razvoj gospodarskega središča Feniks je bil v okviru Državnega prostorskega načrta za gradnjo gospodarskega središča Feniks v Posavju (2008) razmejen v okviru treh scenarijev, od katerih:
– prvi zajema razvoj gospodarskega središča brez navezave na železniško omrežje in s prilagojenim programom logističnega terminala na območju med avtocesto (AC) in letališčem,
– drugi opredeljuje razvoj gospodarskega središča z navezavo na železniško omrežje in logističnim terminalom na območju med AC in letališčem, vezanim na to omrežje,
– tretji pomeni razvoj gospodarskega središča brez navezave na železniško omrežje in s prilagojenim programom logističnega terminala na območju med AC in letališčem ter razvojem logističnega terminala, vezanega na železniško omrežje na drugi lokaciji v regiji.
Na splošno lahko opredelimo vsebino gospodarskih središč, ki se ujema s predlagano vsebino gospodarskega središča Feniks v Posavju. Slednje naj bi zavzemalo dejavnosti, kot so (v okviru prvega scenarija) objekti logističnih distribucijskih centrov, objekti za proizvodnjo, objekti okoljske infrastrukture, tehnološkega inkubatorja, poslovne dejavnosti, investicijsko središče ter objekti spremljajočih servisnih in storitvenih dejavnosti v okviru logističnega centra.
Na podlagi navedenega lahko ugotovimo povezanost vsebine gospodarskega središča Feniks z mednarodnimi logističnimi aktivnostmi. Lokacija Letališča Cerklje ob Krki, njena prostorska povezanost s prometnimi vejami in globalna lokacija (V. in X. vseevropski transportni koridor) zagotavljajo pomemben dejavnik mednarodnih logističnih aktivnosti.
Sklep
Na podlagi navedenega lahko sklepamo, da je lokacija logistično-distribucijskega središča zelo pomembna za njegovo poslovno uspešnost. V zadnjem času se logistično-distribucijski centri vse bolj uveljavljajo tudi v okviru letališke dejavnosti, saj je potrošnik vedno zahtevnejši in želi naročeno blago čim hitreje in tudi v spremenljivih velikostnih oblikah. Bližina kakovostnih prometnic in njihova povezava z letališči in pristanišči omogoča visok nivo zadovoljevanja potrošnikov.
Literatura
Capgemini. (2006). Europe’s Most Wanted Distribution Center Locations. Capgemini Nederland B.V.
Ljubljanski urbanistični zavod. (2008). Državni prostorski načrt za izgradnjo gospodarskega središča Feniks v Posavju.
Rosi, B., Sternad, M., Topolšek, D. (2009). Izbira lokacije gospodarsko logističnega središča Phoenix. Konferenca Logistika 09 zbornik prispevkov in predstavitev, Fakulteta za logistiko in GR inženiring.
Toplak, S. (2003). Prispevek k racionalizaciji procesa vzpostavljanja logističnih centrov. Magistrsko delo, Maribor, Fakulteta za gradbeništvo.
Weber, A. (1909). Über den Standort der Industrien, Tübingen. Verlag: J.C.B. Mohr.
1 Vsi zaposleni na: Fakulteta za logistiko, UM.
