| Logist leta | | Miran Varga | |
| Letos je nagrada Logist leta 2009 romala v roke mag. Roka Blenkuša, direktorja Sektorja logistike v družbi Petrol d. d. Fakulteta za logistiko v Celju vsako leto podeli priznanje osebi, ki se je v Sloveniji uveljavila s svojim strokovnim delom in je lahko vzor drugim logistom. Nagrajenca smo podrobneje povprašali, kako je logistika umeščena v sodobnih domačih in tujih podjetjih. | |
V Petrolu je logistika gotovo med ključnimi podsistemi. Koliko ljudi zaposluje?
Logistika je v Petrolu organizirana kot samostojno področje. Podrejena je članici uprave za nabavo in logistiko. Hierarhično je logistika enakovredna drugim področjem, kot so nabava, maloprodaja in veleprodaja. Področje logistike, kamor spadajo tudi vsa Petrolova lastniška skladišča naftnih derivatov in kosovnega blaga, je razdeljeno na oddelke za transport, nadzor preskrbovalne verige in skladiščenje. V »centrali« in naših skladiščih nas je okoli sto.
Petrolova logistika je vezni člen med nabavo in prodajo. Poleg operativne ima tudi strateško funkcijo in je aktivno vključena v pripravo Petrolove strategije in sprejem strateških odločitev. Njena samostojna organiziranost omogoča iskanje rešitev, ki so optimalne za Petrol kot celoto, in preprečuje nevarnost, da bi iskali delne rešitve, ki bi ustrezale samo eni funkciji v podjetju, a ne bi bile optimalne.
Kaj bi izpostavili pri razvoju logistike v Petrolu?
Zagotovo je bila odločitev o prodaji lastnega voznega parka ob koncu devetdesetih let prvi veliki mejnik oziroma korak. Od takrat naprej Petrol, razen vozil za oskrbo letal, vse transportne storitve kupuje na trgu pri podjetjih, ki so za to specializirana. Glede transporta velja omeniti še uvedbo stroškovne optimizacije – dispečiranja – na podlagi minimalnih stroškov pred slabimi desetimi leti. Postopoma smo dispečiranje vse bolj informacijsko podpirali in uvedli elektronski nadzor vozil za prevoz naftnih derivatov.
Ali je za vas zelo pomembna logistika v skladiščih?
Pri skladiščnem poslovanju je bil velik korak storjen s centralizacijo logistike kosovnega blaga na večji lokaciji v Zalogu in z zapiranjem manjših lokalnih skladišč za goriva v istem obdobju. Letos začenjamo ponovno temeljit pregled procesov v logistiki kosovnega blaga, zato da bi prenovili obstoječi poslovni model. Temelj današnje Petrolove logistike zagotovo pomeni odločitev, ki smo jo sprejeli pred slabimi desetimi leti, da vse logistične aktivnosti v skupini Petrol združimo v enotni in neodvisni logistični funkciji oziroma sektorju, ki je bil pred kratkim preoblikovan v samostojno področje.
Stroka ocenjuje, da se v logistiki težko primerjamo z razvitostjo na trgu EU. Kako bi ocenili stopnjo organizacijske, tehnološke in poslovne razvitosti logistike v družbi Petrol v primerjavi z drugimi velikimi podjetji v Sloveniji in zahodni Evropi?
To je precej nehvaležno vprašanje. Lahko se preveč pohvalim, lahko pa zaradi skromnosti podcenim rezultate dela svoje skupine. Glede na svoje izkušnje menim, da je Petrolova logistika še posebno v slovenskem prostoru zelo dobra. Vsekakor pa obstaja veliko priložnosti za izboljšave, saj je logistika nenehen boj za dodaten prihranek v višini desetih odstotkov. Menim tudi, da smo vsaj primerljivi z logistično razvitostjo preostalih naftnih distributerjev v zahodni Evropi in gotovo boljši od primerljivih podjetij v jugovzhodni Evropi. Moramo pa se zavedati, da na raven tehnološke razvitosti logistike ključno vpliva razpoložljiva marža trgovca, ki je bila v Sloveniji nekoč in je še danes pod primerljivo ravnjo marže v zahodnih državah.
Koliko si pri izvajanju logističnih procesov pomagate z najemom zunanjih partnerjev in izvajalcev za zunanje storitve?
Strateško načrtovanje logistične mreže ter procesov izvajamo sami. Prav tako sami upravljamo svoja skladišča naftnih derivatov in skrbimo za dispečiranje goriv in kurilnega olja. Zunanjim izvajalcem smo na podlagi stroškovnih primerjav zaupali celoten transport goriv in kosovnega blaga, skladiščenje in distribucijo prehrambnega blaga ter dela asortimenta kosovnega blaga in skladiščenje naftnih derivatov zunaj Slovenije.
Zelena logistika je eden od megatrendov, ki nas ne bo obšel. Kako se nanj odzivate v Petrolu in kako bo to vplivalo na končno ceno izdelkov in storitev?
Zaradi narave našega osnovnega trgovskega blaga – naftnih derivatov – Petrol od nekdaj veliko sredstev, prizadevanj in znanja posveča skrbi za okolje. Celotna preskrbovalna veriga mora ustrezati vsem predpisom, ki se nanašajo na nabavo, skladiščenje in transport naftnih derivatov, zato velik del investicij namenjamo prav vzdrževanju in nadgradnji svojih skladišč ter bencinskih servisov. Od zunanjih ponudnikov logističnih storitev pogodbeno zahtevamo strogo skladnost z zakonodajo, ki jo morajo upoštevati, kar redno preverjamo. Veliko gotovo pove tudi dejstvo, da je požarni bazen v skladišču Zalog pogosto »postajališče« za race in da je ribnik, iz katerega se napaja črpališče skladišča Rače, priljubljena ribolovna točka.
Glede na model oblikovanja cen naftnih derivatov, ki nam ne dovoli dvigovanja cen nad določeno raven, navedenih investicij ne prenašamo v končno ceno derivatov, temveč jih skušamo pokriti z dohodkom od stalnih izboljšav in prihrankov.
Spremljate razvoj logistike in se spoprijemate z izzivi. Kje je Petrol v globalizaciji, individualizaciji in informacijski tehnologiji?
Globalizacija, individualizacija in informacijska tehnologija so za nas vir izzivov in priložnosti. S poenotenjem standardov se nam širijo nabavni in prodajni trgi ter hkrati večja konkurenca doma in na tujem. Vedno bolj specifične zahteve kupcev nam odpirajo tržne niše ter hkrati postavljajo zahteve po novih ali novejših prodajnih poteh in mikrooskrbovalnih verigah. Napredek informacijske tehnologije nam omogoča večji nadzor verige in hitrejšo odzivnost, obenem pa pomeni dodatne investicije v opremo, ljudi in znanje. Na splošno sledimo strategiji stalnih izboljšav oskrbovalne verige v Sloveniji in prenosu teh znanj na trge, kamor se Petrol širi z upoštevanjem lokalnih posebnosti.
Koliko in kako sta avtomatizacija logističnih procesov in standardizacija vseh ravni logističnega poslovanja pomembni za razvoj logistike?
Obe predstavljata temeljno spremembo v logistiki, in sicer premik od upravljanja aktivnosti k upravljanju izjem. Naloga logista ni monotono opravljanje rutinskih operacij, to lahko ceneje, hitreje in natančneje izvajajo stroji. Naloga človeka je kreativno razmišljanje in iskanje novih rešitev ter idej. Z informacijsko podporo in standardizacijo dosežemo prav to: razbremenitev človeka in izrabo njegove največje vrednote – kreativnega razmišljanja. Seveda ostaja del rutinskih nalog, ki jih še vedno opravljajo zaposleni, vendar jim skušamo to delo z avtomatizacijo čim bolj olajšati in narediti produktivnejše.
Ali se po vašem mnenju v Sloveniji dovolj zavedamo pomena ter priložnosti logistike?
Odgovora si ne bi upal kar posplošiti. Nekatera podjetja zelo dobro vedo, da je logistika lahko precej več kot samo orodje prodaje in nabave, da iz nje lahko izhaja strateška prednost podjetja. V več podjetjih pa je vsaj po mojih izkušnjah logistika ostala na ravni, kot je bila pred dvajsetimi leti. Žalostno je, da je tako stanje pogosto tudi pri posameznih ponudnikih logističnih storitev, ki bi morali biti gonilo razvoja stroke. Morda se sliši cinično, vendar je trenutna kriza zelo dobra priložnost za promocijo logistike, saj so prav na tem področju z uporabo sodobnih prijemov mogoči veliki prihranki, ki jih večina podjetij danes krvavo potrebuje.
