| Ravnanje z odpadnimi zdravili | | |
| Specializirana shema za ravnanje z odpadnimi zdravili še ni zaživela. Bo pa, kot kažejo podatki, povezala večino veletrgovcev z zdravili. Lekarne so že začele zbirati odpadna zdravila v oštevilčene sodčke. Vendar shema še ni potrjena in začetnih težav ne manjka. O tem, kako so začeli izvajati Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili, pojasnjuje Davorin Poherc, direktor Kemofarmacije. | |
Rok je že mimo. Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili je zahtevala, da morajo veletrgovci z zdravili izpolniti svoje obveznosti do konca lanskega decembra. Kje se je zataknilo?
Kemofarmacija d.d., Ljubljana je po pooblastilu sekcije trgovcev z zdravili na debelo pri Trgovinski zbornici Slovenije kot nosilec skupnega načrta v sodelovanju z družbo Interseroh d.o.o. pripravila skupni načrt ravnanja z odpadnimi zdravili in ga oddala na Agencijo RS za okolje 30. novembra 2009. S tem so veletrgovci, ki so podpisali namero, da se vključijo v ta ali kak drug skupni načrt, izpolnili svoje obveznosti skladno z Uredbo. Trenutno je Skupni načrt, ki ga je oddala Kemofarmacija, v fazi pregleda popravkov in dopolnitev, ki smo jih oddali na ARSO.
Tisti, ki izvajajo promet na drobno z zdravili, bi morali zagotoviti posebne zabojnike zaradi varnega ločenega zbiranja odpadkov. Koliko zabojnikov je dejansko nameščenih? Kako ste se dogovorili glede zbirnih centrov?
Čeprav je skupni načrt še v fazi dopolnitev pred potrditvijo, je Kemofarmacija skupaj z veletrgovcema, Salusom, d.d. in Farmadentom d.o.o., ki v skupnem načrtu sodelujeta kot prevoznika, vsem javnim, zunanjim lekarnam dostavila posebne zabojnike oziroma sodčke za zbiranje odpadnih zdravil. Lekarne so tako lahko pričele z zbiranjem zdravil, ki jih skladno z določili Uredbe pri njih lahko prepuščajo končni uporabniki. Enake oštevilčene sodčke, ki so označeni s klasifikacijskimi številkami skupin nevarnih odpadkov, so prevozniki dostavili tudi vsem bolnišnicam (lekarnam) in specializiranim prodajalnam ter izvajalcem dejavnosti veterine. Skupaj je v obtoku čez 630 sodčkov, ki se zamenjujejo »polno za prazno«.
To pomeni, da ste z delom začeli, čeprav skupni načrt še ni potrjen. Kako daleč ste z ustanovitvijo sheme in koliko zavezancev je in bo pristopilo k shemi?
Kot smo omenili, sta Skupni načrt in shema v fazi pregledovanja in sprejemanja na ARSO. Trenutno je v predlogu načrta vključenih 37 veletrgovcev, ki na trg Republike Slovenije prodajo 90 % masnega toka zdravil preračunano na maso osnovnih prodajnih pakiranj. Pričakujemo, da bodo k našemu skupnemu načrtu pristopili tudi nekateri veletrgovci, ki v fazi povabila niso odgovorili nobenemu potencialnemu nosilcu. Enako novi veletrgovci, ki so pridobili dovoljenje za opravljanje prometa z zdravili na debelo po uveljavitvi Uredbe oziroma bodo dovoljenje pridobili v prihodnosti. Načrt je odprt za vse, ki želijo ali bodo želeli pristopiti.
Ali se bodo, kot zahteva Uredba, vključili tudi izvajalci veterinarske dejavnosti?
Kemofarmacija je oštevilčene in označene sodčke za zbiranje odpadnih zdravil poslala tudi izvajalcem veterinarske dejavnosti. Vsi, ki so jih prejeli in želeli prevzeti, so podobno kot vsi ostali prejemniki oštevilčenih sodčkov podpisali prejemni dokument. S podpisom prejema sodčka so potrdili, da bodo odpadna zdravila, ki nastajajo pri izvajanju njihove dejavnosti, zbirali v okviru sheme.
Lekarne niso preveč navdušene nad Uredbo. Kako ste se za sodelovanje dogovorili z lekarnami in kako bo s stroški zbiranja in prevzemanja odpadnih zdravil?
Posebnih dogovorov z lekarnami nismo sklepali. Podobno kot izvajalci veterinarske dejavnosti so se lekarne in specializirane prodajalne s potrditvijo prevzema praznega sodčka, ki je v lasti Kemofarmacije, po potrditvi skupnega načrta pa bo v lasti pristopnikov k skupnemu načrtu, zavezale, da bodo z njim skrbno ravnale in v njem zbirale odpadna zdravila končnih uporabnikov. Za zbiranje zdravil, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti, bomo lekarnam na posebno zahtevo poslali enake sodčke z ustreznim predhodno delno izpolnjenim evidenčnim listom z drugo klasifikacijsko številko odpadka.
Sodčki so nameščeni. Toda učinkovitost ravnanja z odpadnimi zdravili je v marsičem odvisna od osveščenosti končnega uporabnika. Kaj boste storili za njegovo informiranje in ozaveščanje?
Glede na veliko medijsko pozornost in odmevnost, ki jo je uveljavitev Uredbe povzročila v javnosti, bomo v prvi fazi osveščanje končnih uporabnikov širili predvsem v sodelovanju z lekarnami. V okviru skupnega načrta so predvidene tudi ustrezne kampanje.
Kdo bo vaš partner pri prevzemanju izrabljenih odpadnih zdravil in kakšne so v Sloveniji možnosti za uničenje odpadnih zdravil, med katerimi so mnoga uvrščena med nevarne odpadke?
Naš partner pri prevzemanju odpadnih zdravil bo podjetje Saubermacher Slovenija d.o.o.. Vsa odpadna zdravila, ki bodo zbrana v okviru skupnega načrta, ne glede na to, ali gre za nevarne odpadke ali ne, bodo odstranjena s sežigom, ki ga bo opravila družba Pinus TKI d.d..
Katere informacije bo zahteval evidenčni list za odpadna zdravila?
Evidenčni list je standardiziran za vse odpadke. Uporabili bomo obrazec, ki je objavljen na spletni strani Agencije. Prilagodili ga bomo le toliko, da bomo v skladu z navodili lahko že iz številčenja evidenčnih listov sledili izvor, povzročitelja in prevoznika.
Odlaganje odpadnih zdravil med komunalne odpadke pomeni tveganje za okolje. Kaj mora Slovenija storiti, da bo zbrana kar največja količina odpadnih zdravil v specializiranih zabojnikih?
Za razliko od nekaterih drugih skupin odpadkov, ki po koncu obdobja uporabnosti ostanejo v fizično enaki ali podobni obliki kot ob dajanju na trg, večino zdravil končni uporabniki uporabimo. Relativno majhna količina nevarnih odpadnih zdravil med odpadnimi zdravili, ki nastajajo pri končnih uporabnikih, je zato v primerjavi z maso učinkovin, ki se po uporabi zdravil nespremenjene ali delno spremenjene izločajo iz telesa, relativno majhno tveganje za okolje. Pomemben je predvsem psihološki in sociološki vidik zbiranja odpadnih zdravil, ki nastajajo pri končnih uporabnikih. Ta lahko pomaga oblikovati splošni odnos do ravnanja z odpadki in še posebej z nevarnimi odpadki ter krepi zavest in odnos do varovanja okolja.
Koliko denarja Slovenija izgubi zaradi neuporabljenih zdravil?
Vsaka številka je lahko čista manipulacija. Največ neporabljenih zdravil ostane pri proizvajalcih ter pri veletrgovcih. Ti običajno preko specializiranih družb sami poskrbijo za njihovo uničevanje.
V razvitih državah EU je masni delež neporabljenih zdravil pri končnih uporabnikih med 0,1 in 0,2 %. To pa ne pomeni tudi deleža vrednosti zdravil, saj mase in vrednosti ne moremo primerjati. Med odpadnimi zdravili pri končnih uporabnikih je glede na maso daleč največ OTC zdravil. Ta pa ne bremenijo javnih sredstev. Draga zdravila, med katere sodi tudi večina nevarnih zdravil, bolniki običajno porabijo v celoti. Med odpadnimi nevarnimi zdravili so zato najpogostejša zdravila, ki ostanejo za pokojniki.
Kakšni bodo stroški za zavezance v shemi? Kako bo s tarifami?
Vsi zavezanci v shemi bodo vplačali enak vstopni strošek, ki bo pokril dokumentirane stroške priprave in načrta in vzpostavitve sheme. V posameznem tekočem letu bodo nastajali fiksni in variabilni stroški zbiranja in uničevanja zdravil. Fiksni stroški bodo razdeljeni med vse zavezance v shemi, variabilni stroški pa razdeljeni glede na masni delež zdravil, ki ga bo posamezni zavezanec v tekočem letu dal na trg. Osnova za izračun akontacije bodo masni deleži v preteklem letu.
Kako ste se povezali z izvajalci javne službe?
Pooblaščeni zbiralec, Saubermacher Slovenija d.o.o., bo na osnovi podpisanega Dogovora med Kemofarmacijo kot nosilcem skupnega načrta in IJS prevzemal odpadna zdravila v zbirnih centrih ločenih frakcij komunalnih odpadkov, ki jim jih bodo prepustili končni uporabniki, v posebnih sodih ali v premični zbiralnici nevarnih frakcij. Dogovor je že podpisala večina izvajalcev javnih služb v Republiki Sloveniji.
