| Zeleni krediti | | Majdi Kosi | |
| Koliko so banke v Sloveniji pripravljene finančno spodbuditi naložbe v okolje? | |
Pestrost ponudbe ekoloških kreditov bank je v slovenskem prostoru še precej omejena. Ekološke naložbe ta trenutek kreditirajo Sparkasse (za gradnjo, nakup pasivnih hiš ali obnovo stavb), Abanka (EKO potrošniški in EKO stanovanjski krediti), SKB (za priključitev stavb na alternativna omrežja za ogrevanje), Banka Koper (za gradnjo manjših in večjih sončnih elektrarn) in Nova KBM (EKO potrošniški in EKO stanovanjski krediti za naložbe v varstvo okolja in varčevanja z energijo).
Te banke ponujajo ekološke potrošniške in stanovanjske kredite po obrestnih merah, ki so ugodnejše od obrestnih mer njihove redne ponudbe kreditov. Višina odobrenega kredita je odvisna od predračunske vrednosti nakupa in/ali kreditne sposobnosti kreditojemalca. To pomeni, da banka dogovori pogoje individualno.
Z ekološkim kreditom financirajo investicije za različne namene, kot so: vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oz. pripravo sanitarne tople vode, raba obnovljivih virov energije, zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih objektov, gradnja novih nizkoenergijskih stanovanjskih objektov in druge, nakup energijsko učinkovitih naprav, nakup okolju prijaznih vozil, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, učinkovita raba vodnih virov, oskrba s pitno vodo, nadomeščanje gradbenih materialov, ki vsebujejo nevarne snovi.
V Sloveniji je pomemben partner potrošnikom, ki razmišljajo zeleno, Eko sklad.
Eko sklad (slovenski okoljski javni sklad) kreditira okoljske naložbe občanov in pravnih oseb. Kredite dodeljuje na osnovi javnih razpisov večkrat letno, po obrestni merah, ki so nižje od tržnih obrestnih mer. Višina sredstev je določena vnaprej, razpis pa je končan, ko so dodeljena vsa sredstva. Z ekološkim kreditom Eko sklad financira sledeče naložbe občanov: vgradnjo sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oz. pripravo sanitarne tople vode, rabo obnovljivih virov energije, zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih objektov, gradnjo novih nizkoenergijskih stanovanjskih objektov, nakup energijsko učinkovitih naprav, nakup okolju prijaznih vozil, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, učinkovito raba vodnih virov, nadomeščanje gradbenih materialov, ki vsebujejo nevarne snovi (azbestne kritine), in oskrbo s pitno vodo, kjer javna oskrba ni predvidena.
Potrošniki se vse bolj zavedajo, kaj pomeni in daje zelena energija, še posebej energijsko učinkovita gradnja. Razvojni napredek omogoča cenovno rentabilnost tovrstne gradnje ali obnove, saj se investicija, kljub višjemu začetnemu vložku, izkaže za dolgoročni prihranek. V prihodnosti lahko pričakujemo nadaljevanje splošnega trenda rasti cen energentov. Cena elektrike, nafte ali plina pa ni edini problem, saj poraba energije lahko v prihodnosti postane tudi omejena. Vse več gospodarskih subjektov zato išče optimalne rešitve pri porabi energije in način, kako pri tem doseči čim večjo energetsko neodvisnost. Odgovor se lahko skriva v okolju prijaznih projektih. In medtem ko je Nemčija že v veliki meri prekrita s fotovoltaičnimi elektrarnami, ji sledijo tudi druge evropske države. Slovenija je šele na začetku. Zagotovo je naložba v takšno sončno elektrarno trenutno najdonosnejša oblika vlaganja kapitala.
