| Finančna jamstva za upravljavce odlagališč | | Lucija Lorger | |
| Predvsem v občinah je veliko prahu dvignila lanska vladna odločitev o finančnih jamstvih, ki jih morajo predložiti upravljavci odlagališč nevarnih in nenevarnih odpadkov. Ali finančna jamstva zagotavljajo, da bo po zaprtju odlagališč odpadkov v občinah več reda pri ravnanju z odpadki? Ali bodo izvajalci javnih služb začeli skrbeti še za kaj več kot samo za prevzem in odlaganje odpadkov? Kot kaže, pri tej uredbi ni vse jasno. Odlagališča še niso predložila finančnih garancij, čeprav bi jih morala. Ali to pomeni, da okoljskih dovoljenj ne bo? Na vprašanja o tem, kaj naj se doseže s finančnimi jamstvi in kje se zapleta, odgovarja Brigita Šarc z Urada za okolje pri Agenciji RS za okolje. |
|
V skladu s spremembami in dopolnitvami Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ki jih je vlada sprejela 9. julija 2009, morajo vsi upravljavci odlagališč državi predložiti finančno jamstvo, s katerim zagotavljajo ustrezno zaprtje odlagališča in izvajanje potrebnih ukrepov po zaprtju odlagališča. Kako se izvaja Uredba, govori Brigita Šarc.
Kaj zaprtje odlagališča in izvajanje potrebnih ukrepov po zaprtju odlagališča posledično pomenita za upravljavce odlagališč in izvajalce javnih služb?
Določilo o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06, 98/07, 62/08 in 53/09, v nadaljevanju Uredba) določa, da morajo finančno jamstvo zagotoviti in predložiti upravljavci odlagališč nevarnih in nenevarnih odpadkov, tega jamstva pa ni treba zagotavljati upravljavcem inertnih odlagališč.
Kaj pomeni finančno jamstvo?
S finančnim jamstvom bo zagotovljeno, da upravljavec odlagališča, ko zanj upravljanje odlagališča ne bo več poslovno zanimivo, ne bo samovoljno prekinil pogodbe o upravljanju in preprosto odšel, ampak bo poskrbel, da se bo odlagališče zaprlo in nato skladno s predpisi nadzorovalo še predpisano obdobje po zaprtju. Če se to ne bo zgodilo, bo imela država možnost uveljaviti upravljavčevo finančno jamstvo in bo lahko s temi sredstvi krila stroške za izvedbo predpisanih ukrepov in aktivnosti, ki bi jih sicer moral izvesti upravljavec odlagališča. Poleg tega metodologija za izračun finančnega jamstva pomaga upravljavcu ali lastniku odlagališča, da si izračuna višino minimalnih sredstev, ki jih mora pridobiti oziroma privarčevati za izvajanje predpisanih ukrepov v obdobju zapiranja in izvajanja ukrepov varstva okolja po zaprtju odlagališča, torej za obdobje obstoja odlagališča, ko iz naslova odlaganja in zaračunavanja storitev odlaganja ne bo imel več prihodkov. K tem stroškom mora seveda pripisati tudi stroške pridobitve finančnega jamstva.
Kaj uvedba finančnih jamstev nalaga povzročitelju odpadkov?
Za povzročitelje odpadkov, ki kot edino možnost ravnanja z nastalimi odpadki poznajo odlaganje odpadkov, se bodo stroški z odpadki seveda povečali. Morda bo to za njih trenutek streznitve, da je treba izvesti vse ukrepe, da se odpadki ločujejo že pri nastanku, zato da se bo lahko za njihovo nadaljnje ravnanje zagotovila bodisi ponovna uporaba bodisi recikliranje ali drugi postopki predelave. Vse preveč ravnanje z odpadki poteka v prepričanju, da zanje ni mogoče zagotoviti predelave. Tudi spodbujeni nismo bili k temu, saj je bilo do pred kratkim odlaganje najcenejša možnost ravnanja z odpadki, kar v prihodnosti ne bo več!
Izvajalci javnih služb zbiranja in prevažanja komunalnih odpadkov bodo lahko dodali dodano vrednost kakovosti svojega dela tudi s tem, da bodo res naredili vse, da se bo za povzročene komunalne odpadke v posamezni občini zagotovilo čim več predelave in da se bo čim manj odpadkov odložilo.
Za katere primere te finančne garancije predstavljajo jamstvo državi oziroma ministrstvu?
Vsak upravljavec odlagališča nenevarnih ali nevarnih odpadkov, ki bo obratoval oziroma ki obratuje na podlagi izdanega in veljavnega okoljskega dovoljenja za odlaganje odpadkov na odlagališčih, je moral po 16. juliju 2009 predložiti finančno garancijo.
Na kakšne načine se določa višina finančnih garancij? So ta jamstva v praksi že zaživela?
Višina finančnega jamstva se izračuna na podlagi metodologije, dane v Prilogi 9 Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Ključni podatki za izračun so: tip odlagališča (nenevarno ali nevarno), površina odlagalnega polja, podatki o tem, kje se čistijo izcedne vode, ali je treba izvajati monitoring površinske vode, kako je z odplinjevanjem in kako z monitoringom podzemnih voda. To so ključne spremenljivke pri izračunu, vse drugo so referenčni podatki. Izračuni finančnih jamstev se že izvajajo, predložena je bila tudi prva bančna garancija.
Kje se pojavljajo težave? Ali je problem predvsem ta, da zagotovitev finančnih jamstev za občine predstavlja preveliko finančno obremenitev? So težave kje drugje?
Največ težav je seveda pri samem izračunu višine finančnega jamstva, saj se ti izračuni razlikujejo od izračuna, ki ga naredimo na Agenciji RS za okolje, in izračuna, ki ga pripravi vsak upravljavec odlagališča. Težava je v tem, da se podatki o dejanski površini odlagališča razlikujejo. V preteklosti so vsi dokazovali, kako velika odlagališča imajo, zdaj pa vsi dokazujejo, kako majhna so!
Kako pa bo s pridobivanjem finančnih garancij za odlagališča, ki so javna infrastruktura, še ni izkušenj, prav tako še nimamo uradnega podatka, kdo bo v teh primerih pridobival finančno garancijo.
Kje naj bi občine dobile zahtevana sredstva? Se morda razmišlja o kakšnih drugačnih možnostih za rešitev tega problema? Znano je, da finančnim garancijam mnogi župani zelo nasprotujejo.
Treba je poudariti, da se bo na ARSO predložilo le finančno jamstvo v obliki bančne garancije ali zavarovalne police oziroma da se bo lahko finančno jamstvo predložilo v obliki depozita na bančnem računu. Finančno jamstvo se ob izdaji okoljskega dovoljenja ne predloži za celotno obdobje obratovanja odlagališča, njegovega zapiranja in časa po zaprtju, pač pa se lahko predloži v obliki letnih finančnih garancij v taki višini, ki je sorazmerna predvidenemu zapolnjenemu delu odlagališča za posamezno leto.
Upravljavec odlagališča bo sredstva za stroške finančnega jamstva in sredstva, ki bodo potrebna za izvedbo predpisanih ukrepov v obdobju zapiranja in po zaprtju odlagališča, lahko postopno pridobival prek obračuna storitve odlaganja odpadkov na odlagališču.
Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09) dopušča možnost oziroma celo zahteva, da se pri oblikovanju cene za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov pri kalkulaciji cene ločeno prikazuje strošek finančnega jamstva in ločeno samo finančno jamstvo. Res pa je, da je to postopno »nabiranje« denarja za kritje stroškov, saj so nekateri že nastali. Na te stvari je ministrstvo v preteklosti pogosto opozarjalo, prav tako je bilo med javno obravnavo predloga Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih v marcu 2009 opozorjeno, naj si upravljavci preračunajo, kolikšna bo predvidoma njihova višina finančnega jamstva.
Ali je določen rok, do katerega morajo upravljavci predložiti finančna jamstva?
Dejstvo je, da bi morala vsa odlagališča nevarnih in nenevarnih odpadkov, ki obratujejo po 16. juliju 2009, že predložiti finančne garancije. Tisti upravljavci odlagališč, ki so na agenciji v postopkih izdaje okoljskih dovoljenj za obratovanje odlagališč, bodo morali predložiti finančno garancijo najpozneje tik pred izdajo dovoljenja. Če garancija ne bo predložena, je to zadostni razlog, da se upravljavcu odlagališča izdaja okoljskega dovoljenja zavrne.
Upravljavci tistih odlagališč, ki že imajo izdano okoljsko dovoljenje in obratujejo na njegovi podlagi (razen upravljavca odlagališča, ki je že predložil finančno garancijo), pa bodo morala predložiti finančne garancije, kakor hitro je mogoče.
Treba je opozoriti, da je z zadnjo spremembo zakona o varstvu okolja določeno, da se okoljsko dovoljenje lahko odvzame tudi iz razloga, če se ne zagotovi finančno jamstvo.
Kakšni bodo ukrepi, posledice in morebitne rešitve za tiste upravljavce odlagališč, ki finančnih garancij ne bodo (pravočasno) zagotovili?
Rešitev za upravljavce odlagališč, ki finančnih garancij ne bodo (pravočasno) zagotovili, je samo ena: zavrnitev izdaje okoljskega dovoljenja oziroma odvzem okoljskega dovoljenja za obratovanje odlagališča.
