Andrej Klemenc, Regionalni center za okolje za Srednjo in Vzhodno Evropo
Pri uvajanju trajnostne mobilnosti smo se srečevali s številnimi zagatami, saj mestne uprave in ostali deležniki niso bili navajeni sodelovati s takšnimi kolesarskimi organizacijami, kot je Civitas Elan. Že leta 2000 smo na agendo mestne politike v Ljubljani postavljali določene teme, ki so bile nato v letih 2007-2012 središčne teme, to so pešci, javni prevoz in kolesarji. Pri tem projektu so določene zahteve Evropske unije, da je potrebno v načrtovanje sprememb vključevati javnost. V kolikor vključevanje javnosti ni dovolj zgodno, pravilno izvedeno, se stvari pri trajnostni mobilnosti zataknejo predvsem takrat, ko je potrebno spreminjati navade. Eden nujnih pogojev, če hočemo spreminjati navade, je, da ljudje dovolj zgodaj vedo, za kaj gre, in da sodelujejo že pri opredelitvi problema. Vključevanje javnosti pomeni, da poleg vključevanja zasebnega gospodarstva in strokovnjakov vključimo tudi tiste, ki so aktivni in poskušajo ščititi ali uveljavljati javni interes. To so v veliki meri nevladne organizacije, tiste, ki delujejo v javnem interesu. Najslabše je, če te sprememba doleti nepripravljenega, neobveščenega in navadno temu sledi upor. Zato je pomembno sodelovanje z aktivnimi javnostmi, predvsem na področju prometa, kjer gre za zelo kompleksen sistem.
Prevečkrat se zgodi, da si načrtovalci prometnega sistema jemljejo pravico kot strokovnjaki, ki jim ne pripada. In sicer, da bodo oni odločili o tem, kaj so prioritete. Odločitve morajo biti, kdaj in kje ima katera vrsta prometa prednost. To je stvar političnih prioritet. Ali želimo živeti v mestu, v katerem bodo vsi imeli dostop do centra mesta z avtomobilom, za ceno hrupa, onesnaženja, ali želimo živeti v mestu »po meri ljudi«, kjer ima mesto tudi svoje specifične urbane funkcije javnega prostora, srečevanja, ki ga šele naredijo za mesto in privlačnega kot kraj bivanja. O tem so bile v začetnem obdobju velike diskusije in Civitas Elan je pomagal, s svojo Civitas Elan Academy, da so se domači strokovnjaki soočili z nekaterimi vodilnimi strokovnjaki iz Evrope, ki so imeli tudi predavanja in so jim predstavili prakse iz tujine.
O trajnostni mobilnosti se v Sloveniji veliko govori predvsem v kontekstu e-mobilnosti. Ne smemo pa pozabiti, da ne gre samo za spremembo tehnologije, iz fosilnega na e-avtomobil, ampak predvsem za to, da se kot uporabniki naučimo uporabljati različna prometna sredstva in ne pričakujemo, da bomo od ene do druge točke prišli samo z enim prevoznim sredstvom.
Kako spremeniti navade? Spremembe morajo promovirati kredibilni nosilci, ki so javno znani in sami prakticirajo spremembe, ki jih promovirajo ter ob tem ne izražajo negativnih stališč do tistih, ki sprememb ne sprejemajo. Navade se spreminjajo postopoma preko več faz: informirane, razmislek, odločitev za poskus, preizkušanje, utrjevanje nove navade in ritualizacija nove navade. Vse to mora biti opremljeno z ustreznimi komunikacijsko promocijskimi strategijami. Pomembno pa je pred tem narediti tudi kaj na spremembi infrastrukture. Tehnično v Ljubljani ni problem doseči 30-40 % s kolesom opravljenih poti, vendar bi bilo za to potrebno uporabiti več mehkih ukrepov.
