Uroš Vajgl, Ministrstvo za okolje in prostor
Večina okoljskega vpliva prometa izhaja iz cestnega motornega prometa. Poleg neposrednih vplivov, kot je onesnaževanje zraka, hrup in toplogredni plini, so posledice prometa tudi nepovratna uporaba zemljišč, nesreče, odpadki vozil, onesnaženje kopenskih voda in morja, razkosanost prostora in naravnih habitatov ter izguba biotske raznovrstnosti. V Sloveniji se na področju zraka soočamo z dvema največjima izzivoma: povišane vrednosti PM delcev, do katerih prihaja predvsem pozimi, in v poletnem času pogosto presežene mejne vrednosti ozona. Večji del težav za onesnaževanje zraka je vezanih na uporabo dizelskega goriva. Delež registriranih vozil na dizelski pogon se je v celotni Evropi bistveno povečeval. Emisije NOx se zato kljub strožjim emisijskim stopnjam EURO ne zmanjšujejo.
Na področju zraka ima Slovenija sprejetih več programov, kot so Operativni program NEC, Operativni program PM10 in načrti za kakovost zraka. Njihova skupna značilnost je izboljšanje javnega potniškega prometa, predviden je tudi ukrep s področja ozaveščanja. Izpostavil bi spletno stran www.mojzrak.si, ki je začela delovati aprila 2016. Na različnih področjih prikazuje ukrepe, s katerimi lahko posamezniki prispevamo k izboljšanji kakovosti zunanjega zraka. V sprejetih dokumentih se navaja tudi hitrejše uvajanje vozil na električni pogon ali vodik, na alternativna goriva. Utekočinjeni naftni oziroma zemeljski plin ima nekoliko boljše rezultate, kar se tiče onesnaženosti zraka, vendar gre vseeno za fosilno naravo vira. Zato ima lahko v srednjeročnem obdobju ali na krajši rok določen prispevek, na dolgi rok pa to verjetno ni trajna rešitev za promet. Pomembna stvar je tudi večje zavedanje razkoraka med teoretičnimi in dejanskimi emisijami v prometu. Pri dizelskih motorjih je ta razkorak večji kot pri ostalih gorivih in izziv, ki nas čaka na ravni EU, je, da se ta razkorak zmanjša.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima drugi največji vpliv na zdravje med okoljskimi vplivi, s katerimi se sooča moderna družba, hrup, kar velja zlasti ob cestah, predvsem na območjih bolj zgoščenega prebivalstva in prometa. Sprejeti so nekateri operativni programi za pomembne ceste in pomembne železniške proge (obdobje 2012–2017). Za druga področja, za aglomeracije z več kot 100.000 prebivalci, operativni programi žal niso sprejeti. Zaradi tega smo tudi v prekršku z EU zakonodajo. Priprava operativnih programov se je začela konec lanskega leta.
Izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz prometa predstavljajo največji vir emisij iz naše države in je edini sektor, ki od leta 2005 raste. Imamo sprejet operativni program za zmanjšanje TGP do leta 20–20, kjer je predvideno zmanjšanje TGP za 9 % glede na leto 2008 in do leta 20-30 za 18 %. Predlog Energetskega koncepta Slovenije te cilje še nekoliko zaostruje. Operativni program ima seznam ukrepov, kjer je do leta 2020 dolgoročni ukrep večjega premika na železnice, tudi z infrastrukturnimi posegi, vendar ni za pričakovati, da se do leta 2020 lahko dosežejo bistvenejše spremembe. Do zmanjševanja emisij do leta 2020 bo prišlo predvsem pri neinfrastrukturnih ukrepih. Med prvimi ukrepi so izboljšanje učinkovitosti cestnih motornih vozil, vožnje, povečanje zasedenosti vozil, povečanje deleža biogoriv in povečanje uporabe javnega potniškega prometa. Med ostalimi ukrepi so tudi povečanje deleža tovornega prometa po železnici in povečanje deleža nemotoriziranih oblik prevoza. Večina ukrepov v operativnem programu je v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo. Na Ministrstvu za okolje in prostor pa spodbujamo vozila z nizkimi emisijami preko sredstev Podnebnega sklada, tudi v navezavi z izboljšanjem kakovosti zraka in na podlagi načrtov kakovosti zraka. Iz tehnične pomoči Podnebnega sklada financiramo nekatere aktivnosti, kot je bila vzpostavitev spletne strani www.mojzrak.si, načrtujemo aktivnosti glede spodbujanja varčne vožnje, trenutno je v zaključevanju analiza ukrepov za spodbujanje vozil na alternativni pogon. Analiza bo služila medresorski delovni skupini, ki bo do konca leta pripravila program ali akcijski načrt ali ukrepe za spodbujanje vozil na alternativni pogon. V zaključni fazi je tudi oddaja naročila glede izboljšanja ocene tranzitnega prometa, da bomo imeli še boljše podatke o tem, kaj točno se dogaja na naših cestah, predvsem na bencinskih črpalkah. Prodano gorivo je pogosto način, kako se poroča o emisijah TGP. Z boljšim pregledom bomo lažje ocenjevali učinkovitost ukrepov in načrtovali dodatne.
Januarja 2016 je bilo sprejeto prvo poročilo o izvajanju Operativnega programa TGP. Pri dveh kazalcih, delež tovornega prometa po železnicah in specifične emisije CO2 novih osebnih vozil, presegamo zadane cilje. Zaostajamo pa pri specifičnih emisijah CO2 vseh osebnih vozil, pri deležu OVE v energiji goriv za pogon vozil in v potniških kilometrih v javnem potniškem prometu.
Približno 1 % energije se porabi, da se vozila na notranje izgorevanje gibljejo. Povprečno vozilo se uporablja zato, da se vozi zgolj 5 % časa, 92 % časa je parkirano, 1 % časa stoji v gneči, 1,6 % časa se porabi za iskanje parkirišč.
Ukrepi učinkovitejših in čistejših vozil lahko nekaj prispevajo srednjeročno, na dolgi rok pa se moramo zavedati, da se bomo v Sloveniji razlikovali od bolj zgoščenih območij v EU, vendar pa morajo biti koraki vseeno narejeni v to smer. Koristi niso samo v okoljskih ciljih, ampak tudi v izdatkih gospodinjstev.
