Nizozemska kot primer dobre prakse | | |
Na področju ravnanja z odpadki smo v zadnjem času priča vse večjim zahtevam za učinkovito ravnanje z odpadki. Cilj je snovna in energijska izraba odpadkov z minimiziranjem vplivov na okolje. Ločevanje odpadkov so v osemdesetih začeli na Nizozemskem in v Nemčiji. Po zadnjih podatkih EU je najboljša pri zbiranju in predelavi odpadkov Nizozemska, ki reciklira 65 % vseh smeti, za njo sta Avstrija z 59 % in Nemčija z 58 %. Medtem ko Slovenija reciklira le 15 % vseh svojih odpadkov. | |
Na Nizozemskem je ločevanje in recikliranje tako rekoč sveta državljanska dolžnost, saj celo zavrženo plastiko izkoristijo za okrepitev svojega “ozemeljskega fonda”, torej za izgradnjo otokov, z dograjevanjem obale ali nasipov. Recikliranje spodbuja tudi pomanjkanje prostora in velika količina javnih sredstev, ki se namenja za osveščanje in bolj učinkovito recikliranje. Rezultat vladnih naporov je, da se na Nizozemskem na odlagališča odloži manj kot 10 % vseh nastalih odpadkov. Vlada se lahko v veliki meri za te rezultate zahvali zavednosti svojih državljanov, saj gospodinjstva reciklirajo kar 60 % lastnih odpadkov, organski odpadki pa predstavljajo kar 50 % vseh ločeno zbranih gospodinjskih odpadkov. Tako vsako leto zberejo 1,5 milijona ton gospodinjskih odpadkov, ki jih ni treba odlagati, temveč jih lahko predelajo v kompost (600 kiloton), namenjen kmetijski in domači uporabi. Na Nizozemskem reciklirajo tudi 75 % letne porabe papirja, kar je v primerjavi z evropskim povprečjem EU, ki je 50 %, velik delež. V uporabi imajo tudi depozitni sistem, ki se uporablja za steklenice, plastenke in pločevinke. Termična obdelava odpadkov pa se je od leta 1985 povečala za 100 % (s približno 5 na 10 % odpadkov).
Zbiranje plastične embalaže – izziv tudi za Nizozemsko
Nizozemsko Ministrstvo za stanovanja, prostorsko načrtovanje in okolje (VROM), sektor za komercialno embalažo in Zveza nizozemskih občin (VNG) so julija 2007 dosegli sporazum o politiki glede zbiranja embalaže. Z novim sporazumom so na Nizozemskem odločeni ločeno zbrati in reciklirati veliko več plastične embalaže iz gospodinjskih odpadkov kot do sedaj, zbrano plastiko pa ponovno uporabiti v industriji. Zavedajo se, da je uspešno ločevanje odpadkov in zbiranje v gospodinjstvih večinoma odvisno od lokalnih okoliščin in politike ločevanja odpadkov, ki je bila vzpostavljena, zato je usklajevanje državne in lokalne politike izrednega pomena. Pojavilo pa se je vprašanje, s katerim modelom najbolj učinkovito zbrati in predelati še več odpadne plastične embalaže glede na to, da so že sedaj soočeni s stagnacijo deležev ločeno zbrane platične embalaže.
Leta 2012 bodo morale vse nizozemske lokalne oblasti in pakirna industrija, po odločitvi nizozemske vlade, reciklirati 42 % vseh nastalih plastičnih odpadkov. Nizozemska ministrica za okolje se močno zavzema za ločevanje plastike že pri izvoru. Ločevanje na izvoru pomeni, da potrošnik plastiko loči od ostalih odpadkov, še preden je le-ta zbrana in obdelana v centru za ravnanje z odpadki. Toda nizozemska Zveza za plastično embalažo in Fundacija za ekološko embalažo (Stichting Ecoverpakkingen) menita, da je ločevanje na izvoru manj učinkovito in da je kasnejše, mehansko sortiranje bolj primerno. Potrošnik naj od ostalih odpadkov loči le steklo in papir, medtem ko stroji v centru za ravnanje z odpadki ločijo preostanek odpadkov.
Trenutno v 200 nizozemskih lokalnih skupnosti zbirajo plastiko že na izvoru, ločeno od drugih odpadkov. Pa vendar, ali ta način zbiranja odpadkov resnično prinaša koristi za okolje in boljše ločevanje in izrabo plastičnih odpadkov? Tisti lokalni organi na Nizozemskem, ki od končnih uporabnikov ne zahtevajo ločevanja plastike, trdijo, da je mehansko ločevanje plastike na centrih za ravnanje z odpadki okolju prijaznejše in ekonomsko bolj učinkovito. Te trditve so potrdili s sklicevanjem na študijo, ki sta jo izvedla TNO (Nacionalni urad za tehnološke raziskave) in PricewaterhouseCoopers, ki je pokazala, da mehansko sortiranje odpadkov po zbiranju zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, ker se lahko vse vrste odpadkov ločijo in reciklirajo z veliko večjo natančnostjo. Poleg tega je sortiranje po zbiranju cenejše. Toda pogoj tega sistema je, da mora v gospodinjskih odpadkih obstajati velika količina materiala, ki se ga da reciklirati. Če uporabnik sam loči plastične odpadke, ta metoda ni več tako privlačna.
Na Nizozemskem obstajata le dva obrata, ki lahko izvajata celovito sortiranje in recikliranje po zbiranju. Zasebna podjetja so pripravljena prispevati k izgradnji novih obratov, lokalne oblasti pa se lahko odločijo za sortiranje po zbiranju odpadkov, če to želijo. A še letos se bodo morale vse nizozemske lokalne skupnosti izjasniti, kako bodo zbirale in ločevale plastične odpadke.
Vsekakor bomo zgodbi še sledili, saj je Nizozemska vodilna na področju inovacij, sistemov in osveščanja na področju ravnanja z odpadki in lahko ponudi smernice rešitev naših izzivov z odpadki danes in tistih v prihodnosti.
Vir: Milieu Magazine, Netherlands