Vsi v akcijo Očistimo Slovenijo

Akcija predstavlja celovit pristop k iskanju in vzpostavitvi registra divjih odlagališč in njihovega očiščenja. Prvi del akcije je namenjen lociranju in kartografiranju vseh divjih odlagališč odpadkov, v drugem delu, ki bo potekal 17. aprila, pa bodo odpadki iz teh odlagališč in drugi odpadki, ki ležijo prosto v naravi, zbrani in odpeljani na zbirališča komunalnih odpadkov.
Prvi del akcije že poteka. Tako je bilo do danes kartiranih okoli 1.500 divjih odlagališč. Tako sta povedala Janez Matos, vodja kartiranja v okviru projekta, in Petra Matos, ena od vodij projekta. Iskanje divjih odlagališč poteka na letalskih posnetkih Geopedie, te podatke pa prostovoljci preverijo na terenu. V postopku kartiranja med ostalimi sodelujeta tudi Zavod za Gozdove Republike Slovenije in Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Sodelavci zavoda kartirajo divja odlagališča v gozdovih, Oddelek za geografijo FF UL pa bo s svojimi študenti pomagal pri popisu divjih odlagališč. K popisu so pristopili tudi policisti, ki že imajo podatke s terena oziroma se dnevno srečajo z divjimi odlagališči. Število kartiranih odlagališč se bo povečalo predvsem v mesecu marcu, ko bodo potekale obsežne iskalne akcije, v katerih bodo sodelovali taborniki, skavti, Lovska zveza Slovenije, na iskanje pa bodo povabljeni tudi ostali prostovoljci. Organizatorji pričakujejo, da bodo potrebovali pomoč vsaj 500 prostovoljcev, tako da k sodelovanju posebej vabijo bralce revije EOL.

Slovenija končno do registra divjih odlagališč
Register divjih odlagališč bo javno dostopen na spletu pred, med in tudi po zaključku akcije, ko bo ostal kot opozorilo in bo tako, po mnenju organizatorjev, trajno doprinesel k čistejšemu okolju v Sloveniji.
Projekt so podprli tudi trije predsedniki, predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, predsednik Vlade Borut Pahor in predsednik Državnega zbora RS dr. Pavel Gantar, in sicer kot častni pokrovitelji. Med drugimi se je projektu pridružilo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, ki bo vse šole v Sloveniji povabilo, da se udeležijo čistilne akcije. Število vladnih in nevladnih organizacij in podjetij, ki so že obljubili svojo podporo projektu je izjemno naraslo.
Kot je povedala Petra Matos, pričakujejo, da bodo na dan akcije, torej 17. aprila, zbrali toliko komunalnih in kosovnih odpadkov, kot jih Slovenci proizvedemo v približno 10 dneh. Za odvoz in predelavo odpadkov bodo seveda poskrbela lokalna in regijska komunalna podjetja. Tako občine kot komunalna podjetja, po besedah organizatorjev, dobro sprejemajo projekt in zaznavajo velike priložnosti, ki jih prinaša. Odpadke bodo zbirali po ločenih frakcijah. Seveda si organizatorji želijo, da bi čim večji delež zbranih odpadkov komunalna podjetja reciklirala, vendar je to odvisno od prakse in razvitosti sistema zbiranja in predelave ločeno zbranih frakcij v posamezni občini ali regiji. Posebno poglavje predstavljajo gradbeni in nevarni odpadki, ki jih prostovoljci, ki bodo sodelovali v akciji, ne bodo zbirali, saj jih je nemogoče odstraniti ročno ali pa predstavljajo nevarnost za zdravje prostovoljcev. Podatke o teh odpadkih bodo organizatorji posredovali Inšpektoratu RS za okolje in prostor. Kakšni bodo nadaljnji koraki inšpektorata, še ni znano, saj med organizatorji in inšpektoratom še potekajo dogovori.
17. april, dan, ko se bodo prostovoljci in podporniki akcije zbrali v naravi, bo potekal v dveh delih. Prvi del predstavlja čiščenje divjih odlagališč. K sodelovanju bodo povabljeni vsi tisti, ki že vsako leto organizirajo čistilne akcije. Torej občine, krajevne skupnosti in druga lokalna društva. Drugi del akcije se bo osredotočil na čiščenje razpršenih odpadkov ob sprehajalnih poteh, okolice šol in vrtcev ter na čiščenje pohodniških poti. K sodelovanju bodo povabljeni vrtci, osnovne in srednje šole, k čiščenju planinskih poti pa tudi planinska društva. Posebno pozornost bodo namenili obrežjem rek, ki jih bodo čistile ribiške družine, potapljači bodo čistili vode, jamarska društva pa brezna in jame.

Projekt je zasnovan na prostovoljstvu, kar pomeni, da organizatorji še vedno zbirajo različna tako finančna kot materialna sredstva. Po njihovih besedah še vedno potrebujejo GPS aparate za popis divjih odlagališč, vrečke, rokavice, prostore za potrebe projekta, gorivo za popisovalce divjih odlagališč in drugo. Uspeh akcije prikazuje tudi število podpornikov. Na socialnem omrežju Facebook so zbrali že več kot 26.000 podpornikov (skupini se lahko pridružite na http://bit.ly/5Sv1zD).

Med podporniki projekta posebno mesto zaseda Oddelek za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki po besedah red. prof. dr. Dušana Pluta že ponuja strokovno pomoč učiteljev in sodelavcev fakultete pri pripravi vprašalnika o nedovoljenih odlagališčih odpadkov, sodelujejo pa tudi pri pripravi geografskega informacijskega sistema o odlagališčih. Študente posebej vzpodbujajo k sodelovanju pri projektu še s tem, da se bo aktivno sodelovanje ovrednotilo kot strokovna praksa.
Kot je povedal dr. Dušan Plut, v Sloveniji nimamo sistematičnih študij o negativnih vplivih nelegalnih odlagališč na okolje. Iz tujih izkušenj pa lahko upravičeno sklepamo, da nelegalna odlagališča odpadkov pomenijo potencialno in dejansko grožnjo podzemnim vodam, zraku, vegetaciji in prsti. Dr. Dušan Plut je še menil, da bi morale izobraževalne inštitucije od vrtca do univerze izkoristiti akcijo za dvig okoljske ozaveščenosti in informiranosti o tej problematiki. Predvsem kot opozorilo in poziv učencem, dijakom in študentom, da lahko vsak od nas konkretno prispeva k prepotrebnemu mozaiku bolj čistega in zdravega lokalnega okolja, Slovenije in planeta.