Centri za ravnanje z odpadki v Sloveniji | Helena Kojnik |
V Centru za ravnanje z odpadki Vrhnika, kjer so lani odprli povsem prenovljeno kompostarno in sortirnico, načrtujejo izgradnjo še večjega in sodobnejšega centra za ravnanje z odpadki. V ta namen je vrhniški center, ki je v lasti avstrijske družbe Saubermacher Dienstleistungs AG oziroma njene družbe Saubermacher Slovenija iz Murske Sobote, skupaj z občino Vrhnika pristopil k izdelavi občinskega prostorskega načrta za področje Tojnic. Idejna zasnova je že izdelana, opredeljena je tehnologija, izgradnja centra pa naj bi se končala v letu 2012. Takrat bo podjetje s svojimi storitvami lahko pokrivalo vso osrednjeslovensko regijo in zaposlovalo do 75 ljudi. Trenutno jih je v centru zaposlenih 19.

Obnovljena kompostarnaZa posodobitev centra so namenili dobra dva milijona evrov. Pomembno je izpostaviti, da je za razliko od drugih podobnih ali večjih centrov v Sloveniji, ki so že zgrajeni ali pa so v načrtih, CRO Vrhnika posodobitev financiral popolnoma iz lastnih sredstev, torej brez pomoči države ali evropskih skladov. »Financiranje razvoja centra je potekalo izključno iz lastnih sredstev podjetja – v začetku iz naslova smetarine, ki jo je gospodinjstvom in industriji Vrhnike obračunavalo Komunalno podjetje Vrhnika, po zamenjavi lastnika pa iz dobička, ustvarjenega iz prihodkov iz dejavnosti, ter tudi s posojili Eko sklada in komercialnih bank,« je pojasnil direktor CRO Vrhnika Marko Kocjančič.

Začetek kompostiranja
CRO Vrhnika je kot enota Komunalnega podjetja Vrhnika začel z obratovanjem leta 1996 s postavitvijo sortirne linije za sortiranje odpadkov, zbranih z ločenim zbiranjem odpadkov v občini Vrhnika. V letu 1997 se je začelo tudi kompostiranje na asfaltiranih, nepokritih platojih, leta 2000 pa sta bila zgrajena dva objekta za pripravo bioloških odpadkov in skladiščenje dozorelega komposta. V letu 2002 so izpopolnili računalniško voden sistem dovajanja zraka v kompostne kupe. Zaradi povečanega obsega del na vseh področjih družbe je prišlo tudi do negativnih vplivov na okolje in s tem do negodovanja občanov. Ponovno so se pokazale potrebe po posodobitvi tehnologije in procesov dela, ki pa so zahtevale velike finančne vložke. Zato se je leta 2007 novi lastnik podjetja, družba Saubermacher Slovenija, d.o.o., ob nakupu zavezal k izpeljavi modernizacije kompostarne ter sortirnice.

Vlaganja v posodobitev centra
Posodobitev kompostarne je bila končana januarja 2009, ko je bilo pridobljeno tudi uporabno dovoljenje. Sledilo je še pokritje naknadnega zorenja komposta. S to obnovo so se zmanjšale smradne emisije in količine izcednih voda. Istočasno pa je potekala modernizacija celotnega centra: rekonstrukcija sortirnice, kjer se je proces stiskanja sortirane odpadne embalaže ločil od procesa sortiranja, ureditev sortirne kabine ter izboljšanje delovnih pogojev na sortirnici. Utrdili so tudi nove manipulativne površine, vzpostavili nova začasna skladišča ter na novo organizirali proizvodnjo. Center so ogradili z varovalno ograjo, uredili nov začasni vhod in transportne poti, ki bodo omogočale neovirano izgradnjo novega sodobnega centra.

Kompost prodajo
Kot je pojasnil Marko Kocjančič, biološko razgradljive odpadke po sprejemu zmeljejo na drobilcu za organske odpadke, nato jih zmešajo v določenem razmerju z lesnimi sekanci ter formirajo v kompostne kupe v zaprtih tunelih. Po približno štirih tednih se kompostni kupi preselijo na polja za dozorevanje, proces pa se zaključi v 8 do 10 tednih. Zrel kompost se preseje, pošlje v analizo in pripravi za prodajo. Kompostiranje poteka v zaprtih prostorih s čiščenjem odpadnega zraka na biofiltru.

Ločeno zbiranje od 1995
Dobro je tudi poskrbljeno za ločeno zbrane odpadke in embalažo. Prvi ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov ter enostavni zbirni center sprejemajo odpadke že od davnega leta 1995. V letu 1996 je bila postavljena že prva sortirnica za ločevanje odpadne embalaže, leta 2000 pa nabavljena 100-tonska stiskalnica za zmanjšanje volumnov pri prevozih sortirane odpadne embalaže. V letu 2005 je CRO Vrhnika začel delovati kot samostojna družba v lastništvu Komunalnega podjetja Vrhnika in Občine Vrhnika, leta 2007 pa sta lastnika podjetje prodala družbi Saubermacher Slovenija.

Preostanek odpadkov vozijo v Avstrijo
Na vprašanje, kaj se zgodi s preostankom odpadkov, Marko Kocjančič pojasnjuje, da del odpeljejo na deponijo v Logatec, drugi del pa v Avstrijo. Odlagališče na Vrhniki je namreč zaprto od leta 2001. Tako se komunalni odpadki, ki se zberejo v sklopu zbirnega centra, vozijo na deponijo v Logatcu, preostanki mešane komunalne in nekomunalne embalaže, ki ostanejo pri sortiranju in ravnanju z odpadno embalažo, pa se stikajo (balirajo) ter odvažajo na energetsko izrabo v Saubermacherjev obrat v Avstriji. Zbalira se tudi odpadna embalaža, potem ko se jo ročno sortira, te sekundarne surovine pa oddajo predelovalcem.

Količine mešanih komunalnih odpadkov padajo
Sicer pa CRO Vrhnika zbira na terenu predvsem industrijske odpadke (embalažo, les, papir in kovine), matično podjetje Saubermacher Slovenija pa preko koncesij opravlja tudi javno gospodarsko službo zbiranja in odlaganja komunalnih odpadkov po vsej Sloveniji. »Zadovoljstvo z dosedanjimi zmogljivostmi in doseženimi količinami je za nas vedno le izziv, da zmoremo več,« meni o zbranih količinah odpadkov, primernih za nadaljnjo snovno obdelavo, direktor. Dodaja, da so v zadnjih letih občani, pri katerih komunalna podjetja, s katerimi sodelujejo, ločeno zbirajo odpadke, močno napredovali – predvsem na račun dobrega obveščanja njihovih javnih služb.
»Prebivalci se zavedajo, da koristni odpadki ne sodijo na odlagališča, temveč da jih je edino ekološko sprejemljivo predelati v sekundarne surovine, gnojila ali alternativna goriva. Zato količine zbrane komunalne odpadne embalaže in biorazgradljivih odpadkov iz meseca v mesec naraščajo, kar pomeni, da na drugi strani količina mešanih komunalnih odpadkov, ki se še odlaga na deponije, pada,« razlaga Marko Kocjančič.

Trg je dobro urejen
Dobro sodelujejo tudi z vsemi družbami za ravnanje z odpadno embalažo. »Korektno sodelovanje pri delu s shemami je nujno, saj je v procesu zbiranja pa do končne predelave ali razgradnje odpadkov vključenih več družb (zbiralci, embalerji, predelovalci) in noben od teh členov v verigi ne sme popustiti, da ne pride do težav pri povzročiteljih ali na koncu do nesprejemljivih vplivov na okolje,« meni direktor. Prav tako se mu zdi urejenost trga z drugimi koristnimi odpadki oz. shemami, kot so nove sheme za odpadne nagrobne sveče, izrabljene gume, odpadne baterije in akumulatorje, nujnost in osnova za uspešno delo družb, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo. Država pa ima po njegovem preko sistema poročanja še boljši pregled nad količinami in dejanskimi masnimi tokovi.

Načrti
V bližnji prihodnosti imajo v CRO Vrhnika v načrtih kar nekaj zanimivih projektov. Tako načrtujejo razširitev kapacitet sortirne in stiskalne linije, zelo zanimivi pa sta tudi izgradnja objektov za pripravo alternativnih goriv iz odpadne embalaže ter izgradnja objektov za razgradnjo kosovnih odpadkov in začasno skladiščenje več vrst odpadkov.