Triptih v razmislek – za MKO in še za koga
Jošt Jakša, vztrajajte!
Slovenija, si gospodarna z gozdom in z lesom? Nisi. To je dokazal zeleni forum, kajti gozd je neizkoriščena strateška konkurenčna prednost Slovenije. Kdo bi moral odgovoriti na vprašanje, zakaj lesnopredelovalna industrija ni več to, kar je bila pred tremi desetletji – paradna panoga Slovenije. Da še kar drsi navzdol. Mislim kajpak na celotno gozdno – lesno verigo, kjer so na stežaj odprta vrata za gospodarsko rast in nove zaposlitve. Ali ni to tisto, kar Slovenija v tem trenutku potrebuje skoraj tako kot zrak? V letu 2013 pa se še kar dogaja, da surovino , ki jo je v izobilju, še kar izvažamo. Izvažamo nepredelan les, kot da se kolo zgodovine vrača v čase pred petimi, šestimi desetletji. Še en cvek za tiste, ki so v zadnjih letih vodili državo.
Toda za povrh, les je lep, a ni le za kurjavo, je spomnil dr. Franc Pohleven, ko je govoril o gozdu in lesu za trajnostni razvoj Slovenije.
Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 sta namreč pred letom dni podpisala Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dober dokument. Kot da so avtorji, medresorska delovna skupina Gozd-les je po načelu multidisciplinarnosti in transparentnosti interesov v verigi zbrala prave akterje, hoteli dokazati, da je lahko kriza tudi vodnjak kisika. Jošt Jakša z MKO je na panelu Zelenega foruma kot koordinator skupine vzbudil več kot običajno pozornost.
Zakaj? Zato, ker medresorska skupina že dopolnjuje načrt. Leto je pač prineslo nekaj sprememb. Tudi različne ocene o tem, do koga je bila izvedba Akcijskega načrta radodarnejša. Ne bi bilo slabo, da se javnosti pove, kaj je odkljukano, kaj ne in kaj se bo zgodilo zdaj, ko je lesno-predelovalna industrija v paketu reformnih ukrepov med prednostnimi panogami. Celo na tretjem mestu.
Transparentnost kaže v ogledalu na odgovornost. V gozdno-lesni verigi pamet želi ravnovesje. Če je bila zdaj več vlaganj in subvencij deležna energetska izraba lesa, strokovna ocena o učinkih, ekonomskih in okoljskih, je nujna, sta zdaj neizogibno v prednosti gospodarjenje z gozdovi in lesnopredelovalna industrija. Izhodišča za prestrukturiranje slovenske predelovalne industrije ne skoparijo s papirnatimi ukrepi in kazalniki. Vsakogar morajo zbuditi. Najprej politiko, ki bo zdaj odločala o sredstvih za panogo, ki ima edina v Sloveniji pred nosom surovino. Les je skoraj suho zlato. In gozd je identiteta Slovenije, naša osebna izkaznica. Gozdarsko-lesna veriga lahko hitreje zadiha s takojšnjo naložbo v prvi dve sodobni žagi. O tem je govoril Alojz Burja, direktor LIP Bled, nedavno tudi Julijan Rupnik, direktor Snežnika. Predlog blejskega direktorja, da naj bi od vsakega posekanega kubika lesa en evro namenili v sklad za razvoj lesne predelave, je vsaj za razpravo.
Jošt Jakša, kaj lahko storite, da bi Slovenija z začetkom revitalizacije lesno-predelovalne panoge lahko pokazala na zgleden primer, kako se da tudi v tem času verjeti v nove zaposlitve in v gospodarsko rast? Gozdna podjetja čakajo na dogovor o koncesijah in o vzdržnih rentah, podjetja na denar za naložbe. Tudi v žage, v centre za predelavo lesa. Torej?
A koga pocukati za rokav pri odpadni embalaži?
Odpadna embalaža
Kdor ima ušesa, da sliši, naj posluša. Pri ravnanju z odpadno embalažo je tako, kot da nihče, ki je za sistem odgovoren, ne sliši. Seveda, če noče poslušati, ne sliši. Jure Fišer v anketi sicer pohvali, kaj je v Sloveniji dalo ločeno zbiranje odpadkov. Sistem torej ni za pokop. Zato je na simpoziju Zelene Slovenije v kritični besedi v soglasju izzvenela – prenova. A v poldrugem letu se ni zgodilo skoraj nič. Še obljubljene tehnične uredbe ni. Čeprav si mnenja sogovornikov o vrzelih v sistemu ravnanja z odpadno embalažo ne nasprotujejo edinole v oceni, da MKO ni odigral vloge regulatorja, vendarle ni edini počasné v tej zgodbi, ki kar nima in nima nadaljevanja.
MKO na odpadkarskem področju ni ekipiran. Če so točne informacije, bo Direktorat za okolje kmalu izgubil prvega človeka, Branka Ravnika, ker odhaja na Kmetijsko-gozdarsko zbornico. Državna sekretarka za okolje mag. Andreja Jerina naj bi se ukvarjala predvsem s pridobivanjem sredstev iz EU za okoljske projekte. Ne bi bilo dobro, a takšen vtis se vsiljuje, da bo izvajanje okoljske politike prešibko menedžerirano. URKO in polževa hitrost pri odpadni embalaži, z nekaj primeri, ki ne hrabrijo, na primer izdaja okoljevarstvenih dovoljenj za nove sheme ob tem, ko je splošna ocena, da je shem preveč, ali pa položaj Slopaka, ki se komaj zvija iz težav, bi morala koga stresti.
Tako kot okoljski davki.
Okoljski davki
Slovenija se po okoljskih davkih uvršča na 3. mesto med članicami EU, pred njo sta le Danska in Nizozemska. Obrabljeno je govoriti o davčni plenilski strasti države. Ki brez davkov ne more živeti, seve. Mnenja o okoljskih davkih, o čemer pišemo v reviji, ne povedo le tega, kako reagira gospodarstvo, ki je v stiski. Verodostojnost okoljske davčne politike se bo merila s tem, kdo vse jo kreira in kdo je pri tem prezrt, predvsem pa s preglednostjo porabe davčnih evrov. Je zdaj tako?
Tokrat ne prezrite. Kakšni so trendi v embalažni panogi?
Jože Volfand,
glavni urednik
Številko EOL 78/79 lahko prelistate tukaj.
