Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti …
Očarljiv verz je napisal že skoraj pozabljeni Oton Župančič. A domoljubno Dumo, v kateri se pesnik vprašuje, če svobodno interpretiram, Slovenija, si videla cvetje moje duše, je spesnil v drugih časih. Ko še ni bil odkrit trajnostni razvoj in je turizem dihal zeleno. Kraljica narava še ni slutila, da bo čez desetletja v brezobzirni razvojni tekmi za rast dobička njena nedolžnost največja konkurenčna prednost. Ne le za turizem. Tudi za državo.
To je pravi razlog za središčno temo 5. Zelenega foruma Akademije Zelena Slovenija: Zelene države ni brez zelenega turizma. A to ni edini razlog. Več jih je.
Prvič. Zelene države ni brez zelenega turizma.
Drugič. Zelenega turizma ni brez zelene države.
Tretjič. Empirični podatki o obremenitvah okolja, kot navaja docent Emil Juvan, niso v prid prookoljskemu turizmu, saj si zeleni turizem riše skoraj vsak v svojih barvah.
Četrtič. Slovenija kot vse bolj prepoznavna trajnostna destinacija naj se v praksi dokazuje s standardi odgovornega turizma.
Petič. Trajnostna razvojna paradigma Slovenije, ki ji na papirju in v besedah skoraj nihče več ne nasprotuje, ne dovoljuje več stereotipov na nobeni ravni. Ne, ko gre za kapital, in ne, ko gre za politiko.
Šestič. Dialog naj povezuje zelene ideologe, okoljsko pasivno politiko, razumljivo željo menedžerjev po dobičku in nerazumljivo po pohlepu, pa znanost in stroko, ki sta pogosto med kladivom in nakovalom.
Sedmič. Prepoznavna mora biti identitetna vsebina etikete, ki se ji reče etična razvojna drža zelene države.
Hierarhična logika ob nosilni temi 5. Zelenega foruma Zelene države ni brez zelenega turizma ne more mimo izjav, kot je na primer tista, da se je Slovenija kot destinacija dodobra izognila vplivom globalizacije, kot sta masivni urbanistični razvoj in uničevanje pokrajine. Ali pa tiste, da Slovenija že danes na področju turizma brez dvoma sodi med top deset najbolj trajnostnih držav na svetu. In za povrh še tale: Slovenija je brez dvoma ena od turističnih destinacij, kjer pristno naravno bogastvo predstavlja eno od ključnih konkurenčnih prednosti države …
Če to drži in če smo res postali vzorčni model za trajnostni turizem, ki naj bi do leta 2021 prislužil državi blizu štiri milijarde evrov, potem se naj preštejejo tisti, ki bodo bogatili zeleni zaklad pod Alpami. In to je poslanstvo 5. Zelenega foruma. Kako interdisciplinarno, medsektorsko in partnersko povezati tiste, ki (ali še ne) soustvarjajo podobo in ponudbo Slovenije kot zelene trajnostne destinacije. Turistično gospodarstvo seveda ve, kateri koraki ga približujejo zadovoljnemu turistu. No, nekaj drugega je, ali demonstrira zelena merila znotraj hiše in v ponudbi. Nekaj tretjega pa, koliko senzorjev v turistu reagira na zeleno. Raziskave opozarjajo. Malo. In to je izziv turističnemu gospodarstvu.
A turizem ne bo mogel igrati na drugačne strune kot na tiste, na katere mora zdaj ubrano brenkati Slovenijia, če želi obdržati laskavi naslov ene najbolj zelenih in trajnostnih destinacij na svetu. Torej, turizem ve. Kaj pa drugi? Kako je s srčnim utripom slovenske države za zeleno, za trajnostni razvoj in za zeleni turizem? Ali je zeleno talec kratkovidne politike in še bolj kratkovidnega gospodarstva?
Nič več stereotipov in posploševanj. Nastaja rang lestvica akterjev trajnostnega razvoja v Sloveniji. Po zapisu pravice do vode v slovensko ustavo se je v seniku informacij izgubila novica, da generalna sekretarka vlade RS vodi medresorsko delovno skupino, ki koordinira pristop k izvedbi zapisanega, saj zakonodajno in operativno sega na več področij. Naključje ali nekaj več? Če odločitev sporoča nekaj več, potem si vlada odpira vrata še za kakšen daljši in evropsko zgleden korak. Za tisti korak, ki bo trajnostni razvoj in z njim Slovenijo kot eno izmed top globalnih zelenih destinacij opredelil kot temeljno razvojno merilo za vse razvojne odločitve. Tudi za naložbe. Če bo vzpostavljena metodologija dialoga z različnimi deležniki v državi, od stroke do civilnih iniciativ, seveda dialoga brez fige v žepu, bo Slovenija postajala trajnostni in krožni zmagovalec v Evropi. Ni dosegljivo? Je.
A za tak renesančni obrat sta odgovorni v državi koalicija in opozicija. V tem primeru bi se tudi v gospodarstvu bolj kot doslej začeli potegovati za višja mesta na rang lestvici podjetij, ki znajo uravnotežiti dobiček, socialo zaposlenih in okolje.
In če se vrnem k poeziji: Tedaj Tomaž Šalamun ne bi mogel prepesniti Otona Župančiča z verzom: Hodil po zemlji sem naši in dobil čir na želodcu …
Naj raje zveni Župančičev verz.
Jože Volfand,
glavni urednik
Številko EOL 118 lahko prelistate tukaj.
