Iz roda v rod duh išče pot …
Belokranjski poet Oton Župančič je upesnil to misel o iskanju duha pred več desetletji. Najbrž bi zdaj, ko bi se razgledoval po Sloveniji in EU, kjer se marsikje polni kelih pritlehnosti, še bolj povzdignil glas s tistim znanim verzom – »vendar mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran.«
Seveda so lahko dalje različno dolge in zavite. Tudi kakšni nesreči se ne da izogniti in res je, da ne kot posamezniki in ne kot podjetja, ne kot družbeni podsistemi in ne kot države, če gledam po EU, ne hodimo po isti poti. Kaj pa cilj? Kljub zdajšnjim razgretim disonancam – se ga znamo okleniti in sprejeti Slovenijo z njenim razvojem kot temeljnim vrednostnim merilom za tisto, kar počnemo? Od vlade, državnega zbora in vodstev strank navzdol. S pogumom, da obrnemo list v razvoju. In v glavi.
xxx
Slovenija je peta na svetu
Nekaj dni pred tem, ko nas je začarala Planica in ko je slovenstvo zadihalo, kakor da Slovenija ni več žrtev bremen preteklosti in begunske krize, je v Davosu na Svetovnem gospodarskem forumu Slovenija sprejela prvovrstno priznanje. Sicer po statističnih merilih, a vendarle. Med 180 državami je glede na kazalce skrbi za okolje (Environmental Performance Index – EPI), izračunali so ga na ameriški univerzi Yale v sodelovanju z Univerzo Columbia, Slovenija pristala na 5. mestu. Pred njo so naše vzornice od nekdaj. Finska, Islandija, Švedska in Danska.
Raziskovalci so primerjali podatke, ki naj bi pokazali, kako država skrbi za človekovo zdravje in za ekosisteme. Na teh dveh področjih so ocenjevali dosežke, uporabili so več kot 20 kazalnikov. Globalna slika bi naj vlila svetu optimizem, saj se nekaj premika pri podnebju in energiji, pri dostopu do pitne vode in sanitarij. Kaj torej kažejo indikatorji o vplivih okolja na zdravje, kakovost zraka, vode in kanalizacijo, vodne vire, kmetijstvo, gozdove, ribištvo, biotsko raznovrstnost in življenjsko okolje, podnebje in energijo?
Slovenija se je dobro odrezala. Točkovno je zbrala 88,98 točk, z najboljšo oceno pri biotski raznovrstnosti in življenjskem okolju, zelo dobro pri gozdovih in pri kakovosti vode (dodaten argument, da se vodne vire zaščiti in pravico do vode zapiše v ustavo). Drugače je pri zraku, kjer je Slovenija dosegla zelo slabo, 100. mesto, pri kmetijstvu, zanimivo, pa prav tako komaj 74. mesto. Za primerjavo, Finska, kot zmagovalka, se je na prvo mesto uvrstila z rezultatom 90,68 točke.
Tako.
Slovenija slovi kot ena najbolj zelenih držav na svetu. Potemtakem lahko upravičeno prodajamo turizem z blagovno znamko SLOVENIA GREEN. Tudi tega se ne da spregledati, da si je Ljubljana, če je govor o turizmu, prislužila nagrado Turizem za jutri 2015/Tourism for Tomorrow 2015. Kajti v tem primeru se je Ljubljana, in z njo Slovenija, uvrstila na seznam najbolj trajnostnih turističnih destinacij na svetu, imenovani Global Top 100 trajnostnih destinacij 2014.
A k temu seštevku indeksov in ilustracij s priznanji bi se lahko še marsikaj dodalo. Pa je kar dovolj. Nova razvojna paradigma zelene rasti, če upoštevamo tisto, kar je o konceptu zelene rasti priporočil OECD, torej v gospodarskem razvoju in rasti ohranjati naravne vire, z indeksi v ogledalu Sloveniji, pa tudi gospodarstvu, sporoča, da si naj zdaj država za lastni razvojni kompas zapiše, kaj bo v njenem programu zelene rasti do leta 2025. To bo danes precej lažje kot včeraj. Ve se, zakaj.
Ne le zaradi programa prehoda v zeleno gospodarstvo. Zaradi resnejših, tudi konkretnejših potez, ko gre za URE in OVE, za snovno učinkovitost in korake k nizko-ogljični družbi. Za inovativne zglede v zelenem turizmu, tudi v prometu (letos prvi električni avtomobil, ki bo narejen v Sloveniji, na Ministrstvu za infrastrukturo pa dobiva domicil nova služba za trajnostno mobilnost), pač pa, ker je v Sloveniji nesporno zelena rast postala razvojni izziv. Spoznana je kot priložnost za kreacijo in inovacijo, kot nov list v drugačnem razvoju. Za to je Ljubljana kot zelena prestolnica Evrope najboljša potrditev.
xxx
Zdaj gre zares. Takrat, ko si visoko, lahko hitro strmoglaviš.
Kako se počutimo kot državljani Slovenije, ko vemo, da smo tudi po zelenih kazalnikih razvoja med najboljšimi na svetu? Seveda, da ne bo pomote. Prijetnega vtisa zavestno ne želim senčiti s temami, ki v nas vrtajo zaradi vročih informacij takih in drugačnih vrednosti. Zakaj ne bi bila vest, da je Slovenija med najbolj zelenimi državami v svetu, eno izmed redkih sončnih sporočil sredi sivega morja marsikdaj slaboumnega in zveriženega medijskega neba?
A ne le sporočilo, predvsem motiv, razvojni pospešek, da bo Slovenija še bolj zgrabila za vrat priložnost, kjer zna biti med najboljšimi na svetu. Zmore biti.
Jože Volfand,
glavni urednik
Številko EOL 107 lahko prelistate tukaj.
