V skrbi za dobro počutje in zdravje pogosto pozabimo na vpliv notranjega okolja v stavbah – v njih namreč preživimo kar 90 odstotkov časa. Številni evropski raziskovalno-razvojni projekti, ki se posvečajo zmanjševanju stavbnega ogljičnega odtisa in rabe energije, so odraz pomembnih političnih sprememb in strateških usmeritev. Pri tem bi morala biti enako pomembna tudi vprašanja o zdravem notranjem okolju. V projektu MOBISTYLE (Obzorje 2020) smo k izzivu energetske porabe stavb pristopili po principu treh medsebojno povezanih področij, in sicer zdravja, udobja in energetske učinkovitosti. V zimskem času nam stavbe zagotavljajo udobno notranje okolje, v katerem lahko uspešneje opravljamo svoje delo in udobneje preživljamo prosti čas. Ogrevani oziroma hlajeni prostori tako prispevajo k zadovoljevanju osnovnih človeških potreb.
Eno od vprašanj, ki so usmerjala aktivnosti v projektu MOBISTYLE, je koncept toplotnega ugodja v stavbah postaviti v nekoliko drugačen kontekst: je konstantna temperatura v notranjih prostorih tudi zdrava? V raziskavi (Healthy excursions outside the thermal comfort zone) projektni partner prof. dr. van Marken Lichtenbelt in sodelavci ugotavljajo, da kratke in mile »ekskurzije« izven cone toplotnega udobja izboljšajo metabolizem. Poleg ugodnih vplivov na naše zdravje (denimo na krvožilni sistem) to pomeni še, da takšni temperaturni treningi pomagajo pri zniževanju telesne teže, saj povečujejo porabo energije v telesu. Okolje ima namreč ključno vlogo pri toplotnem ravnovesju telesa z okolico.
Temperaturni trening pomeni manjša nihanja temperature v notranjih prostorih – v delovnih prostorih, denimo, je jutranja temperatura npr. 19 °C, med dnevom se dvigne na 23 °C in se nato ob koncu delovnika spusti nazaj na izhodiščno temperaturo (ne več kot 1 stopinjo na uro). Podobno velja poleti, ko na tak način preprečujemo preveč intenzivno hlajenje prostorov in z zmanjšanjem razlike med zunanjo in notranjo temperaturo posledično omilimo toplotne šoke in zmanjšamo rabo energije.
Pri upravljanju temperatur v stavbah je treba upoštevati specifike del in zakonodajni okvir, ki ga opredeljuje Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Pravilnik ne določa najnižjih dopustnih temperatur, določa pa, da se pri zagotavljanju ustrezne temperature zraka v delovnih prostorih upoštevajo standardi za toplotno udobje (SIST EN ISO 9920:2010, SIST EN ISO 8996:2005). Odvisno od delovnih oblačil in aktivnosti inšpektorat za delo pozimi priporoča: Najnižja še sprejemljiva temperatura v prostoru, ki bi zagotavljala ustrezno toplotno udobje, bi bila z upoštevanjem vrednosti predhodno omenjenih dejavnikov 20 °C, priporočljiva oz. optimalna pa 22 °C.
S temperaturnim treningom se urimo v termo regulaciji telesa, izboljšujemo zmogljivost porabe energije in odpornost na ekstremne vremenske razmere. Koristi temperaturnega treninga so tudi znižanje tveganj za prekomerno telesno težo, krvožilne bolezni in diabetes tipa 2. Analiza rezultatov kaže, da se je poraba toplote na Ekonomski fakulteti na dan izvedbe temperaturnega treninga znižala za približno 14 odstotkov. To je bil prihranek, ki je bil neodvisen od zunanje temperature, saj se je poraba toplote normirala glede na potrebe po ogrevanju. Temperaturni trening ima tako lahko ugodne učinke na zdravje, ob ustrezno vodenih sistemih pa lahko s takšnim pristopom celo prihranimo energijo. Ključno je, da ob tehničnih ukrepih, ki bodo zmanjšali okoljski vpliv grajenega okolja in povečali njegovo energetsko učinkovitost, pozornost posvetimo tudi vključevanju ljudi v razvojne procese, kar v številnih projektih Obzorja izvaja IRI UL.
mag. Jure Vetršek, projektni vodja na IRI UL, in mag. Nataša Mulec, vodja projektov, Ekonomska fakulteta UL.
