Evropska komisija je že v letu 2018 postavila okvir za spremljanje napredka pri približevanju h krožnemu gospodarstvu. Okvir je trenutno sestavljen iz desetih kazalnikov, ki so razvrščeni v štiri vsebinske sklope: proizvodnja in poraba, ravnanje z odpadki, sekundarne surovine ter konkurenčnost in inovacije. Metodologija za izračun kazalnikov dopušča tudi nadgradnjo in razvoj novih kazalnikov, kot so na primer zelena javna naročila, samozadostnost na področju surovin, število patentov, ki se nanašajo na reciklažo, in drugi. Letos smo tudi na SURS, v okviru eksperimentalnih statistik, prvič pripravili izračun nekaterih kazalnikov krožnega gospodarstva za Slovenijo, in sicer za obdobje od 2016 do 2019. V prvi fazi smo preračunali le tiste kazalnike, za katere podatki na SURS že obstajajo. Določeni kazalniki so pokazali, da se Slovenija počasi premika v smeri krožnega gospodarstva. Na primer deleži recikliranja odpadkov so razmeroma visoki, večinoma višji od povprečja EU-28 in se načeloma še povečujejo. S tem se povečuje tudi delež materiala v kroženju. Na določenih področjih pa bo potrebno vložiti še kar nekaj napora za približevanje krožnemu gospodarstvu. Še vedno se namreč povečujejo količine nastalih odpadkov, predvsem komunalnih, kjer je Slovenija nad povprečjem EU-28 in količine odpadne hrane. Povečuje pa se tudi delež uporabe materiala v kroženju, vendar zelo počasi.
Statistični urad RS
www.stat.si
