Priložnosti za preboj lesne industrije

dr. Aleš Ugovšek

Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Gozd pokriva 58,4 % njene površine. Ta podatek, ki nedvoumno nakazuje na nacionalni potencial na področju gozdarstva in lesarstva, se pogosto pojavlja in tudi izrablja v javnosti in medijih, a stvar le ni tako enostavna, kot je videti na prvi pogled. Slovenski gozdovi so v 75 % v zasebni lasti, 22 % v državni lasti in 3 % občinski lasti. Za kakovostno, ekonomično in strokovno gospodarjenje z gozdom so potrebne večje in strnjene gozdne posesti, na katerih je gozd gospodarskega pomena. V slovenskih gozdovih v zasebni lasti je to obrnjeno na glavo, saj povprečna posest obsega okoli 2,5 ha in je zaradi večjega števila lastnikov razdeljena na več med seboj ločenih parcel. Gozd na teh posestih v veliki večini ni gospodarsko pomemben. V Sloveniji je zaradi tega kar 313.000 gozdnih posesti s 461.000 lastniki, kar izkazuje veliko razdrobljenost in nakazuje na resno problematiko ustrezne uporabe in izrabe te strateške surovine.

shutterstock_136900811_obrezano_-_small
Les za Slovenijo predstavlja pomembno strateško surovino. (Foto: www.shutterstock.com)

Ne glede na stanje gozdov je slovenska lesna industrija v ponovnem porastu. Po drastičnem padcu leta 2008 se je panoga leta 2012 pričela pobirati, ko je bil po štirih letih neto čisti dobiček v panogi ponovno pozitiven. Najprej se je to zgodilo na področju obdelave in predelave lesa (C16) in leta 2015 tudi v proizvodnji pohištva (C31), dodana vrednost pa se je v zadnjih osmih letih iz okoli 20.000 € na zaposlenega letno dvignila na okoli 32.000 €. Slednje je v veliki meri tudi posledica tretjinskega padca števila zaposlenih iz okoli 15.000 na 10.000, kar pa se je ustavilo. V letih t.i. gospodarske krize se je lesna industrija do neke mere prevetrila in postavila na trdnejše temelje, povečuje se tudi izvoz, ki je v letu 2015 znašal 53,5 % deleža v strukturi čistega prihodka iz prodaje.

Če govorimo o priložnostih za preboj lesne industrije pa, ne glede na stanje gozdov, ne moremo mimo želenega cilja, da se čim večji delež lesa iz slovenskih gozdov dejansko predela v Sloveniji in šele potem izvozi. Ključnega pomena bo zagristi v kislo jabolko in modernizirati primarno predelavo lesa, ki zaradi obstoječe tehnologije ne more konkurirati podjetjem naših severnih sosedov, s čimer odteka iz Slovenije velik del okroglega lesa. Sicer pa je trenutna klima v Sloveniji za lesarstvo pozitivna. Les je postal prepoznan material, ki je ponovno cenjen in vedno večkrat uporabljen v moderni arhitekturi, kjer je trenutno njegov največji potencial. Gotovo k temu ogromno pripomore njegov naravni izvor, minimalen vpliv na okolje in splošna naravnanost evropske politike v smer trajnostnosti. Največji potenciali slovenske lesne industrije se kažejo v leseni gradnji (eno in večnadstropni objekti, nadgradnje) ter notranjem pohištvu (bivalno, industrijsko) in stavbnem pohištvu (okna, vrata, stopnice in obloge). V vseh treh segmentih bo ključnega pomena medsektorsko sodelovanje in integracija celote v pametni dom, ki je, kot kaže, neizogibno dejstvo prihodnosti. Priložnosti, ki sicer niso toliko vidne, pa se kažejo tudi v uporabi komponent lesa v medicinske namene (zdravila), hibridnih kompozitih (nanoceluloza, modifikacija lesa in kombinacija z drugimi materiali), medtem ko bo poseben poudarek tudi na kaskadni rabi lesa kot delu krožnega gospodarstva.

Slepi se, kdor pričakuje ponovne, večkrat omenjene »zlate čase« lesarstva. Slovensko lesarstvo ne bo nikoli več enako, kot je bilo pred desetletji. Meje med panogami so vedno bolj zabrisane zaradi tesnega interdisciplinarnega sodelovanja in le kdor bo izkoristil to priložnost in sedel na skupen vlak, bo obstal v kolesju, ki bo lesarstvo popeljalo v zlate čase 2.0.

----------

Ales_UgovsekDr. Aleš Ugovšek od leta 2013 deluje kot vodja projektov v podjetju M Sora, d.d., pred tem pa je bil zaposlen kot raziskovalec na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na Oddelku za lesarstvo na področju utekočinjanja in lepljenja lesa. Je avtor ali soavtor večjega število znanstvenih člankov, svoje raziskave pa redno predstavlja na konferencah doma in v tujini. V podjetju M Sora deluje na področju razvoja lesenih oken, evropskih in nacionalnih razvojnih projektov, uvajanju inovacij in povezovanju industrije ter znanstvene sfere. Poleg tega skrbi in sodeluje pri certificiranju novih produktov, analizah toplotnih karakteristik oken, testiranju stavbnega pohištva in ostalih razvojnih aktivnostih v podjetju. Je koordinator evropskih projektov WINTHERWAX in XtremelY (Obzorje 2020), koordinator enega izmed treh stebrov projekta TIGR4smart (MIZŠ) in vodja projekta CaReWood (FP7) za partnersko podjetje M Sora d.d. Je tudi prejemnik Puhovega priznanja 2016 za dosežke v lesarstvu.

______

Seznam vseh prispevkov