Kolesarjenje na delo


dr. Luka Mladenovič

Zakaj sploh kolesariti na delo? Zakaj bi se nekdo prostovoljno odrekel udobju osebnega avtomobila in pričel sam poganjati pedala, se izpostavljati vetru, mrazu in celo dežju in to že pred prvo jutranjo kavo? S temi vprašanji se ukvarjamo na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije v okviru spodbujanja razvoja trajnostne mobilnosti v mestih.

Že osebnih razlogov je veliko: osebno zdravje in dobro počutje zaradi fizične aktivnosti, manj stresa, prihranek zaradi nižjih stroškov, manjši vpliv na okolje zaradi manj emisij delcev in plinov in ne nazadnje tudi izboljšanje odnosov v lokalnem okolju zaradi enostavnejše interakcije z ljudmi, ki jih na poti srečamo. Vsak od nas ima seveda svoj vrednostni sistem in se mu posamezen argument zdi pomembnejši.

Dogodek_v_okviru_akcije_Pripelji_sreo_v_slubo-small
Dogodek v okviru akcije Pripelji srečo v službo.

Obstajajo tudi razlogi, zakaj bi si delodajalec lahko želel, da bi več zaposlenih kolesarilo na delo. O manj bolniških odsotnostih in večji produktivnosti kolesarjev obstajajo znanstveni članki. Med argumente za pa lahko prištejemo še manjši pritisk na (vedno premajhno) število razpoložljivih parkirnih mest.

V eni od raziskav, ki smo jo opravili med zaposlenimi v različnih podjetjih in inštitucijah v Ljubljani, smo ugotavljali kako daleč zaposleni živijo od lokacije zaposlitve in kako potujejo na delo. Po zbranih podatkih je približno polovica zaposlenih živela v razdalji do 10 km, torej v razdalji primerni za hojo in kolesarjenje. Vendar je na delo hodilo in vozilo kolo manj kot 24 %. Vemo pa, da je delež teh,  v primerjavi z Ljubljano, v manjših mestih in drugih krajih še manjši. Potencial za povečanje števila oziroma deleža poti na delo s kolesom je torej še ogromen.

Seveda se ob teh podatkih zastavi vprašanje, zakaj ta potencial še ni izkoriščen, če zanj vemo in imamo vrsto argumentov, ki podpirajo kolesarjenje na delo. Med najpogosteje navedenimi razlogi zaposlenih je pomanjkanje varne in udobne kolesarske infrastrukture. Na tem področju se v slovenskih naseljih v zadnjih letih sicer dogajajo spremembe, nekaj jih pričakujemo tudi v naslednjih letih. Vendar bo za izgradnjo kakovostnega ločenega kolesarskega omrežja potrebnega še precej časa. Do takrat bomo morali shajati s tem kar imamo.

Vzporedno ob naporih občinskih uprav lahko na tem področju veliko storijo tudi delodajalci. Oni namreč upravljajo objekte, ki so cilji poti na delo. In razmere na cilju poti lahko bistveno vplivajo na izbiro načina opravljanja poti. Če delodajalec zagotovi udobno in varno kolesarnico ter garderobo za zaposlene, ki pridejo s kolesom, se bodo raje odločali za kolesarjenje na delo.

Za spodbujanje delodajalcev je bil zato v zadnjih letih na evropskem nivoju pod okriljem Evropske kolesarske federacije razvit sistem certificiranja Kolesarjem prijazen delodajalec (ang. Cycle Friendly Employer Certification). Certifikat bo v spomladanskih mesecih 2018 zaživel tudi v Sloveniji.

Kolesarjenje_na_delo_se_krepi
Kolesarjenje na delo se krepi.

Certifikat poleg ustrezne infrastrukture za parkiranje koles delodajalce spodbuja, da podpirajo kolesarje tudi z drugimi aktivnostmi, kot so promocijske akcije, informacijska podpora, razpoložljivost orodja za manjša popravila oziroma izvedba kolesarskih servisov v okviru podjetja itd. Na podlagi pozitivnih izkušenj iz kolesarsko razvitih držav pa priporoča tudi razmislek o nekaterih bolj ambicioznih ukrepih, kot so tuši za zaposlene, sušilne sobe za mokra oblačila, uvedba finančnih mehanizmov za nakup oziroma sofinanciranje koles ter zmanjševanje razpoložljivosti parkirnih mest za avtomobile.

Bomo torej v naslednjih letih res dosegli bistvene spremembe? Tako državni nivo kot občine na tem področju delajo največje premike v zadnjih desetletjih. S pomočjo certificiranja in z njim povezane promocije se nam bodo k spodbujanju pridružijo še delodajalci. Za spremembe bo potem manjkala samo še odločitev čim večjega števila posameznikov, da poskusijo potovati na delo drugače. Se nam boste pridružili tudi vi?

----------

Luka_Mladenovi_obrezano

Dr. Luka Mladenovič je raziskovalec na področju trajnostne mobilnosti in urbanističnega načrtovanja na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije. V zadnjih letih je sodeloval pri številnih evropskih in nacionalnih projektih s področja trajnostnega prometnega načrtovanja s poudarkom na hoji in kolesarjenju.




______


Seznam vseh prispevkov