Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Namigi, kako lahko vsakdo zmanjša svoj dolg do zemlje - EOL 138

Sreda, 03. April 2019

Ekološki odtis | Tomaž Gorenc |
 
Ekološki ali okoljski odtis spada med najbolj celostne kazalnike trajnosti, ki obravnavajo okoljsko razsežnost razvoja in pritiske človeka na ekosisteme. Meri naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih človek uporablja, ter jih primerja z njihovo biološko zmogljivostjo obnavljanja (biokapaciteta). Odtis merimo v globalnih hektarjih (gha). Na Zemlji je 12,2 milijard hektarjev produktivnih površin (npr. travniki, pašniki, obdelovalne površine, ribolovna območja). To pomeni, da ima vsak prebivalec našega planeta približno 1,7 hektarja rodovitne površine za zadovoljevanje svojih potreb po naravnih virih.
 
Tomaž Gorenc z Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj je avtor zgibanke, kaj je ekološki odtis. Zgibanka je izšla s sodelovanjem Ministrstva za okolje in prostor. Več informacij: http://www.umar.gov.si/  fileadmin/user_upload/ razvoj_slovenije/2018/ POR_2018.pdf http://kazalci.arso.gov.si
Tomaž Gorenc z Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj je avtor zgibanke, kaj je ekološki odtis. Zgibanka je izšla s sodelovanjem Ministrstva za okolje in prostor. Več informacij: http://www.umar.gov.si/ fileadmin/user_upload/ razvoj_slovenije/2018/ POR_2018.pdf http://kazalci.arso.gov.si

Če prebivalci neke države v povprečju porabijo npr. 6,8 gha na osebo (kar je več kot 9 nogometnih igrišč), to pomeni, da sta njihova potreba po naravnih virih in proizvodnja odpadkov štirikrat višji od obnovitvenih zmogljivosti našega planeta. Večina gospodarsko razvitih držav ima veliko potrebo po naravnih virih. V globalnem povprečju bi za vzdrževanje današnjega življenjskega stila potrebovali 1,7 planeta Zemlja.

Gospodarsko razvite države so se do zdaj razvijale na netrajnostni način, ki temelji na veliki porabi fosilnih goriv. Trajnost pomeni živeti znotraj nosilnih zmogljivosti planeta, zato okoljski odtis osvetljuje minimalne pogoje za doseganje tega cilja. Tako si lahko ekološki odtis predstavljamo kot bančni račun. Viri okolja (prihodki) na tem bančnem računu so omejeni in se obnavljajo. Če za naš življenjski stil porabimo (pre)več sredstev (odhodki), kot jih imamo na omenjenem računu (obnovitvene zmožnosti Zemlje), zaidemo v dolgove.

Ekološki odtis lahko izračunamo na ravni posameznika, gospodinjstva, podjetja ali države. Izračunamo ga tako, da seštejemo okoljski odtis za energijo, pozidane površine, les in lesne proizvode, hrano in vlakna ter morsko hrano. Navedene kategorije odtisa odštejemo od bioloških zmožnosti površin (vključno s površino morja), ki so na voljo za proizvodnjo hrane, vlaken, lesa in industrijskih rastlin z gospodarskim pomenom, ter zemljišč, namenjenih infrastrukturi ali absorpciji ogljikovega dioksida (CO₂). Ogljični odtis je vključen v izračun ekološkega odtisa. To pomeni, da z zniževanjem slednjega znižujemo tudi ogljični odtis in tako vplivamo na blaženje podnebnih sprememb.

Na ekološki odtis pomembno vplivamo posamezniki s svojim življenjskim stilom in navadami. Te lahko smiselno vpeljemo tudi na delovno mesto, kjer preživimo velik del časa, in posledično »proizvedemo« nezanemarljiv del okoljskega odtisa. Naštel bom le nekaj namigov, ki prispevajo k okoljsko bolj prijaznemu vedenju in posledično znižujejo ekološki odtis.

Začnimo z osebnim prometom. Samo v Ljubljano vsak delovnik na delo prihaja več kot 120.000 ljudi. Avtomobili prispevajo 19,7 % globalnega okoljskega odtisa. Za prevoz v službo ali po opravkih raje izberemo javni prevoz, kolo, hojo ali druge oblike aktivne mobilnosti. Veliko se da postoriti tudi z načinom vožnje. S pravočasnim menjavanjem prestav, nesunkovito in tekočo vožnjo lahko zmanjšamo porabo goriva za 20–40 %. Posledično lahko privarčujemo in zmanjšamo ekološki odtis. Ko se peljemo z avtomobilom, poskrbimo, da je avto poln sopotnikov. Tako si lahko delimo stroške prevoza in okoljski odtis.

Izogibanje potovanjem z letalom na krajše razdalje (< 1000 km) prav tako pripomore k zmanjševanju ekološkega odtisa. Pri letih znotraj Evrope je kar 45 % letov krajših od 500 km. Na takšnih razdaljah pogosto obstajajo konkurenčne alternative, ki proizvedejo manj toplogrednih plinov.

Poleg prometa velik del ekološkega odtisa posameznika, podjetja ali države prispeva energetika. Posledično je pomembno, da varčujemo z energijo. To lahko storimo s smotrnim upravljanjem sobne temperature. Priporočljiva sobna temperatura pozimi je od 20 do 22 °C, poleti pa od 23 do 26 °C. Z znižanjem ogrevanja za 1 °C se lahko poraba energije zmanjša za 6 %. Hkrati optimalna temperatura pozitivno vpliva tudi na delovni proces. K tovrstnim ukrepom spada tudi zamenjava žarnic v notranjih prostorih s takšnimi, ki porabijo manj energije, ter izklapljanje elektronskih naprav doma ali na delovnem mestu.

Človek dnevno poje okoli 1,5 kg hrane. Z okoljskega in tudi zdravstvenega vidika je pomembno, kakšno hrano jemo, kako je pripravljena, od kod pripeljana in kako je zapakirana. Osebni ekološki odtis lahko krepko zmanjšamo, če se izogibamo vsakodnevni prehrani z rdečim mesom in ga nadomestimo z belim mesom ali z vegetarijanskimi sestavinami. Proizvodnja 1 tone govedine namreč zahteva 14-krat več biološko produktivnih površin kot pridelava 1 tone žita. Poleg tega je za 1 kilogram govedine potrebnih 15.400 litrov vode.

Z vidika transporta in prehrane je pomembno, da kupujemo lokalno pridelana in proizvedena živila ter manj predelana živila z manj embalaže. Podobno velja tudi pri nakupovanju drugih stvari, ki niso živila. Oblačila, na primer, predstavljajo 3 % globalnega okoljskega odtisa. Pri nakupovanju oblačil (kot tudi drugih izdelkov) naj šteje uporabnost, večnamenskost ter kakovost, in kvantiteta.

V sodobni potrošniški družbi se premalokrat vprašamo, ali izdelek res potrebujemo ali si ga lahko izposodimo. Z vsakim nakupom pride tudi do odpadkov, poleg tega pa se za izdelkom »skriva« energija, ki je bila potrebna za proizvod in prevoz. Pri nakupovanju uporabljamo svojo vrečko iz blaga ali papirja. Ko organiziramo piknik, lahko gostom ponudimo steklene ali papirnate kozarce in pribor iz lesa ali kovine.

IMZTR-Ogljicni-odtis

Tako doma kot na delovnem mestu se poskušamo izogniti uporabi plastenk, plastičnih kozarcev, pribora in slamic za enkratno uporabo. Ob nakupu kavnih avtomatov ali pitnikov smo pozorni, če so potrebni plastični kozarčki ali plastične kapsule za pripravo toplih napitkov. Nekateri izdelki so zasnovani tako, da nas silijo k uporabi netrajnostnih materialov.

Ekološki odtis lahko zmanjšamo tudi s smotrno porabo pisarniškega papirja, saj ta predstavlja okoli 45 % letnih odpadkov, ki nastanejo v pisarni. Uporabljamo recikliran papir, pri tiskanju pa smo pozorni, da uporabimo obe strani. S tovrstnimi ukrepi zmanjšujemo porabo papirja, kar pomeni manj posekanih dreves. Ta imajo zaradi svojih ekosistemskih storitev skladiščenja ogljikovega dioksida pomembno vlogo pri zmanjševanju ekološkega odtisa.

Opisal sem le nekatere ideje, ki pripomorejo k zmanjševanju ekološkega odtisa. Mnogi tovrstni ukrepi hkrati tudi nižajo stroške ali vplivajo na boljše zdravje in počutje posameznika.