Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Uvodnik - EOL 110

Kam bodo vsi tiri in tovori šli …

Joze-Volfand

Mag. Melita Rozman Dacar, SŽ: Če Slovenija ne bo investirala v posodobitev železniške infrastrukture, jo bodo blagovni tokovi obšli. Naložba v II. tir je strateška razvojna naložba, ki bo vplivala na poslovanje celotnega gospodarstva, predvsem pa bo utrdila položaj Slovenije na evropskih prometnih koridorjih.

Aleš Teran, Gebrüder Weiss: Vsekakor navijam za prometni koridor, na katerem se nahaja Slovenija. Vendar pa se evropska politika morda malo razlikuje od naših želja. Načeloma gre tovor tja, kjer je infrastruktura. Švicarji, Avstrijci in drugi se tega zavedajo in tudi pospešen vlagajo, gradijo nove železniške proge, tunele ipdb ...

Mag. Matjaž Vrčko, Ministrstvo za infrastrukturo: Lani julija je bila na vladi sprejeta Strategija razvoja prometa v RS, vendar zanjo nekega pretiranega zanimanja ni bilo, ne medijev ne javnosti …

Ko je na 4. Zelenem forumu predstavljal naloge iz Strategije, je nedvoumno opozoril, da je pri prenosu tovora s cest na železnice prvi cilj izboljšanje čezmejnih prometnih povezav z drugimi državami. Resolucija Nacionalnega programa razvoja prometa, ki naj bi bila že v medresorskem usklajevanju, bo predstavila konkreten načrt izvedbe. Drugače povedano – nakazano naj bi bilo, kaj se bo sploh dalo sfinancirati v infrastrukturi, saj je evropskega denarja manj. Proračun 2016 pa je namenil premalo dodatnih sredstev za prednostne infrastrukturne naložbe, ki so sicer za železniški promet znane: II. tir, ljubljansko železniško vozlišče, drugi tir Ljubljana-Jesenice, nadgradnja in 2. tir Maribor-Šentilj, Zidani most-Maribor in drugi.

V fotografiranju stanja, kaj bo z blagovnim prometom in blagovnimi tokovi in kaj z razvojem infrastrukture, ne sme manjkati najnovejši podatek z indeksa logistične učinkovitosti Slovenije. Objavila ga je Svetovna banka. Med 160 državami je po indeksu logistične učinkovitosti, upoštevali so tudi delovanje carinskih služb, mednarodne pošiljke, logistična znanja, sledenje pošiljk in ročnost dobave blaga, Slovenija zdrsnila s 34. mesta (pred štirimi leti) na 50. mesto. Avstrija, ki se že nekaj časa zelo premišljeno in dolgoročno umešča na evropsko prometno omrežje, se je z 11. mesta (pred štirimi leti) povzpela na 7. mesto. Res je. Takšne in podobne indekse, kot na primer tistega o družbenem napredku, kjer je Slovenija na visokem 20. mestu, lahko razlagamo tako ali drugače. A negativna energija se tako in tako preveč plazi po slovenskih tleh. In visoka mesta države na svetovnih lestvicah, kar glejmo zdaj turistične top lestvice, so blagodejen obliž.

Vendar pri logistiki in infrastrukturi visi upanje na pol droga.

Kdor je pozorno bral slovensko prometno strategijo, nekaterih ocen in napovedi ni mogel, še bolje, ni smel spregledati. Navesti moram vsaj eno:

V Sloveniji se zdaj povprečno 68 % blaga prepelje po cestah in 32 % po železnici. Če bi prihodnja prometna ureditev ostala nespremenjena, bi se zaradi težav s prepustno zmogljivostjo železnic del blagovnega prometa preselil nazaj na cesto, del pa bi obšel Slovenijo. V tem primeru bi bilo leta 2030 po cesti prepeljanega 82 % blaga in po železnici le 18 %.

Če bi k temu dodal še podatek o prepustni zmogljivosti železnic, ki je zdaj na skrajni meji, in o tehničnih parametrih, je zaskrbljenost lahko še večja. Kajti zahtevanega standarda jedrnih prog omrežja TEN-T za tovorne vlake naši tiri ne dosegajo. Kam bodo torej vsi tovori šli ali kaj se bo zgodilo, če bo slovensko železniško omrežje iz leta v leto manj konkurenčno. Ali bo Slovenija pravočasno našla krmilo, da se ne bo znašla na evropskem prometnem obrobju? Razvitost infrastrukture, še zlasti prometne, je tista, ki lahko pospeši ali upočasni razvojni tempo Slovenije. Zato so neizogibne vladne odločitve o razvojnih prioritetah v izgradnji infrastrukture, a z operativnim pristopom. Izvozno gospodarstvo je tisto, ki Sloveniji vzdržuje rast BDP. Če bodo Slovenijo blagovni tokovi obšli in se bo nadaljevalo zaostajanje naložb v železniško infrastrukturo, ne bodo izgubljene le milijarde. Znana konkurenčnost države z izjemno geostrateško leto bo ostala predvsem izgubljena priložnost.

Dr. Franjo Štiblar v strokovni knjigi Infrastruktura Slovenije piše, da ni usklajene strategije razvoja celotne infrastrukture, pri čemer ni mišljena le prometna, temveč tudi energetska, telekomunikacijska, okoljska in druga.

Če se vrnem na začetek, na prometne in blagovne tokove, na največjo vrzel v prometu, na železniško omrežje in na siceršnjo prometno učinkovitost, potem vlada vsaj pri operativnem pristopu k izvedbi nacionalnega programa razvoja prometa ne bi smela odlašati niti minute. Tudi viri financiranja bi se našli. Slovenija mora biti v središču evropskih prometnih tokov zaradi svoje prihodnosti ali pa je ne bo.

Jože Volfand,
glavni urednik

Številko EOL 110 lahko prelistate tukaj.