Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Uvodnik - EOL 104/105

Vlada in opozicija, odločajta zeleno, to bo modro za Slovenijo

Joze-Volfand

Kako je? Ste v teh dneh pogledali v kozarec, ali je na pol poln ali na pol prazen? In ste se ozrli še malo čez, ali imate vrabca v roki in je golob na strehi ali pa ste ga že skoraj zgrabili in vam več ne uide? Saj veste, da je strateška misel vrlina. Je že res, da v zadnjih tednih ni bilo trenutka brez aviz o beguncih in žični ograji, zdravstvu, Kliničnem centru, policijski stavki itd., za mehčanje so mediji navrgli še kakšno ureditev kanalizacijskih omrežij v državi, a brez frke, približno tako so minevali k sreči nenavadno malo sivi decembrski dnevi. Vsemu pritlehnemu v brk! Res ne znamo pogledati malo tja čez?

Kaj torej?

Ne verjamem, da nam bo kdo pritresel božično zgodbo, kot jo je znal neenkrat pričarati realistični Charles Dickens ob koncu leta in je z njo ogrel srca bralcev. K njemu, Božičku, tja v Rovaniemi na sever Finske, tudi ne boste odšli. Ko sem bil pri njem, me je dobri dedek ljubeznivo posadil k sebi. Fotograf je blisknil, fotko sem po ceniku plačal. In jo odnesel domov. Za spomin jo zdaj rad pokažem vnukinjam. Z dobrimi možmi je pač tako, od želja in besed, da bi Slovenija bila lahko bolj svetla zvezda na mednarodni sceni, kot je, se ne da živeti. To pomaga toliko kot revežu tolažba. Kaj nam je potem storiti? Kakšen dan bo jutri? Kako bo v novi prihodnosti Slovenije? Ne bomo o izgubljenih priložnostih. A kdo si ta hip upa drugače? Tisti, ki vidijo in vedo,kaj je voda na mlin enodnevniški politiki, ki se lahko izgubi v labirintu resnih konkretnih izzivov ali pa je nemočna pred prismodarijami ozkostranskih interesov v državi. To so tisti, ki ne delajo megle, pač pa vidijo novo razvojno priložnost Slovenije v zeleni rasti. In jo znajo utemeljiti.

Jošt Rupnik, Ydria Motors: Zeleno razmišljanje je v naši družbi v samem vrhu prioritet. Zavezanost vodstva je pri nas jasno merilo.

Mag. Sibil Svilan, SID banka: Zeleno gospodarstvo kot sestavni del trajnostnega oziroma krožnega gospodarstva niso le načela oziroma zaveze, ampak konkretni produkti, ki jih morajo podjetja oblikovati in implementirati v svoje delovanje.

Dr. Iztok Seljak, Hidria: Glede na geografsko lego in številne druge faktorje imamo idealne možnosti, da postanemo referenčni vzorčni primer zelene električne mobilnosti v Evropi in svetu.

Dr. Gregor Anderluh, Kemijski inštitut: Z naše perspektive bi bilo za začetek zelo pomembno, da se na ravni države najprej sprejme jasna strategija, kjer so navedena zelena prednostna področja. V drugem koraku nato sledi dosledno izvajanje sprejete strategije.

Katerega srčnega asa ima potemtakem v rokah Slovenija za strateško zavezo, da postavi pred državljane in EU poenoten pogled na novo paradigmo razvoja, imenovano zelena rast? In v januarju 2016, ko se začne rojstno leto, petindvajset let mlade države, podari sama sebi interdisciplinarno koalicijo za zeleno rast kot nov model inoviranja našega življenja.

Aduti so znani. Trije so. Prvi. Znamenja gospodarskega oživljanja vendarle niso le muha enodnevnica. Drugi. Kdor spremlja vse, kar se dogaja okrog krožnega gospodarstva, se mu na delovni mizi kopičijo dokumenti, pri katerih ne more odmahniti z roko. Naštejem jih: Strategija pametne specializacije, Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo z akcijskim načrtom izvajanja, Industrijski manifest, Energetski koncept (sicer v nastajanju), Uredba o IED, Nov zakon o javnih naročilih z napovedjo nove uredbe o zelenem javnem naročanju … Lahko bi še kaj dodal o URE in OVE, o prometu, a glavni dokumenti za zeleno rast Slovenije so sprejeti. Podprti. Z evri, kolikor pač jih je. Tretji. Precejšnja pripravljenost na različnih ravneh, da Slovenija vzpostavi nov razvojni model zelene rasti in da drugačni valovi poganjajo slovensko razvojno ladjo.

Če je tako, a prepričan sem, da je, kako začeti upravljati državo zelene rasti? Zagotovo drugače kot doslej.

V Strategiji pametne specializacije so avtorji opredelili tri nivoje: državno raven s koordinativno vlogo državnih sekretarjev, nacionalno inovacijsko platformo in strateška partnerstva. A nacionalni program zelene rasti, ki naj Slovenijo na globalni trg umesti kot enega vodilnih dobaviteljev zelenih izdelkov, storitev in tehnologij, potrebuje nacionalni strateški svet za zeleno rast na vladni ravni. Ministrstva pa posvetovalne organe, sestavljene interdisciplinarno, da bodo tudi uradniki iskali v dogovoru s podjetji in stroko najboljše poti za zelene rešitve.

Strateška usmeritev za zeleno rast Slovenije je tu. Je mnogo mnogo več kot mikavna priložnost. Ne bi smela biti izgubljena, ali ne, predsednik?

Na izpolnjena upanja v letu 2016!

Jože Volfand,
glavni urednik

Številko EOL 104/105 lahko prelistate tukaj.