Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Uvodnik - EOL 99

Pustite Slovenijo v srce in glavo

Joze-Volfand

V zeleno razvojno reformo z Nacionalnim programom zelene rasti. Je prava priložnost ali ni? Je. Jo bo Vlada izpustila iz rok?

Dokumenti

Na mizi se je znašel še program spodbujanja internacionalizacije 2015 – 2020. Nastal je v pisarnah MGRT in v sodelovanju z več akterji. Med drugim so zapisali, da želi postati Slovenija logistični center in center za zeleno gospodarstvo. Dokumentov z zelenimi naglasi in usmeritvami v tem trenutku res ne manjka. Če še niso povsem oblečeni v zeleno, pa v odtenkih ali neposredno dokazujejo posluh za bruseljska priporočila, podprta z evri. Poglejmo. Finančna perspektiva 2014 – 2020. Strategija pametne specializacije. Prometna strategija in Energetski koncept še zorita. Vendar ni dvomov, kje so konkurenčne prednosti Slovenije. Nacionalni reformni program 2015 – 2016 je dospel v Bruselj. MOP pripravlja program prehoda v zeleno gospodarstvo. Če bi k temu dodali še kakšen izrazito zelen dokument, še vedno seznam ne bi bil popoln. Strateških dokumentov, ki se na državni ravni med seboj ne poznajo ali pa se šele srečujejo, je toliko, da zelene strategije ni. Na 3. Zelenem forumu je mag. Mateja Vraničar preprosto ugotovila, da je veliko identificiranih izzivov, a za zdaj še malo odgovorov.

Torej je koncept zelene razvojne paradigme z zeleno rastjo kot rahla plima, ki je pljusknila po državnih uradih.

Bruselj

Razumljivo. Saj je Bruselj kar nekaj časa bruhal strategije z avreolo trajnostnega razvoja, pa direktive, okoljske akcijske načrte, gradiva o družbi reciklaže in še kaj, kar naj bi okoljsko prebudilo EU. In jo je, čeprav bi kritični pogled na okoljski izkupiček, ne samo pri podnebnih spremembah, Evropejce postavil na realna tla. Povrh se je, kot kaže, EU s hitrostjo v zeleno, trajnostno nekoliko unesla. Še več. Nič ne kaže, da se ne bi ponovno priklonila ZDA, saj čezatlantskega sporazuma z ZDA (TTIP) kljub številnim nasprotnikom globalni kapital ne bo kar tako izpustil iz rok. No, Bruselj želi zdaj z direktivo zmanjšati porabo plastičnih vrečk in maha še z nekaterimi papirji za zeleno EU.

Dosedanje izkušnje z Brusljem, Slovenija jih bo morala končno premisliti, so pri okolju bolj transparentne kot pri drugih dogovorih ali zahtevah. Administrativno in zakonodajno prilagajanje poteka uradniško in se sproti vrednoti. Grožnje s kaznimi za spodrsljaje v okolju praviloma ostajajo na papirju. Drugače je s tistim, kar je skrito. Najnovejša odkritja, da je Bruselj zapovedal Sloveniji prodajo slovenskih bank tujcem, hkrati zahteval kreditni mrk in menda še rdečo luč za depozite, prav za prav ni presenečenje. To je že nekaj časa realnost.

A če slovenska politika, naj bo leva ali desna, ne zna najti ravnovesja med tistim, kar se morda mora zaradi Bruslja, in med tistim, kar more in sme sama odločati avtonomno in skladno z interesi Slovenije, potem naj bo modra in inovativna tam, kjer bo bruseljska elita morala prisluhniti.

Zelena rast Slovenije

Ali je potemtakem zelena rast lahko priložnost Slovenije? Je, saj razpolaga z aduti, naravnimi viri, s kopico pobud za zeleno razvojno reformo in s pripravljenostjo za medresorsko sodelovanje na državni ravni, v gospodarstvu, v stroki in razvoju, v civilni iniciativi, podjetništvu. Celo vladni predstavniki pravijo, da že dolgo ni bilo takšne sodelovalnosti. Bruselj morda lahko vzame banke in še kaj, ne bo pa mogel kar tako zamahniti z roko, ko bo imel na mizi nacionalni program zelene rasti Slovenije. Z načrtom operativne izvedbe strateških zelenih projektov, s horizontom do leta 2020 – in še čez, da ne bo program odvisen od interesnih barv vsakokratne vlade. Ali Slovenija z zeleno gospodarsko rastjo, novimi zelenimi delovnimi mesti in višjo kakovostjo življenja, še posebej zdaj, ko okreva gospodarstvo, res ne more biti nedotakljiva svetinja, zunaj strankarskih špekulacij in zasebnih interesov? Pustite vendar Slovenijo v srce in glavo vsaj pri zeleni razvojni prenovi, ki je lahko pot k novi podobi države.

Slovenija potrebuje svoj nacionalni program zelene rasti, ki ga bo lahko umestila v različne evropske in druge mreže, a ga bo menedžerirala sama, ker bo vedela, kaj je njen strateški fokus v zeleni rasti: od zelenih davkov in zelenih proračunskih izdatkov, od zelenih raziskav in razvoja, saj je zelenih inovacij vse več, in do zelene industrijske politike.

In tako sem pri predlogu 3. Zelenega foruma Gospodarstvo, zelena proračunska in razvojna reforma. Država naj se fokusira na sektorske zelene rešitve, kjer je v konkurenčni prednosti, in naj jih podpira z ukrepi, usmerja projektno, določi in poveže vse akterje. Z nacionalnim programom zelene rasti naj se avtonomno postavi v središče Evrope.

Jože Volfand,
glavni urednik

Številko EOL 99 lahko prelistate tukaj.