Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Uvodnik - EOL 87

Slovenija kot ekoregija v EU
Joze-Volfand Zeleni forum drugič. V sredo. 7. maja, v BTC v Ljubljani. Letošnja tema: Slovenija kot ekoregija v EU – razvoj z manj izgubami materialov in energije. Slovenija potrebuje novo razvojno smer, ki ne more in ne sme biti oddaljena prihodnost. Lahko nastaja tudi zaradi konkretnih primerov, ki jih je na primer predstavil letošnji Davos. Ali zaradi pobud, ki jih s krožnim gospodarstvom med članice sipa Bruselj s sloganom, kot je Evropa, gospodarna z viri. Ali pa s pripravo novih ukrepov, kako zajeziti izvoz surovin in odpadkov – virov v Azijo in Afriko. Navsezadnje tudi ekonomska stroka spoznava in opozarja, da je linearnemu ekonomskemu modelu potekel rok uporabe. Tudi podnebni paket je vroč krompir in vse tisto, kar človeku mogočno stresa na glavo narava. Pravzaprav je vse manj dvomov, da potratnost sodobnega človeka zahteva streznitev – ne le v sanjah vizij, pač pa zdaj. Zdaj je že tu.

To, kar je zdaj tu, ni dilema, ali več zelene Slovenije in zelenega razvoja ali pa manj konkurenčnosti gospodarstva. Česar človek ne potrebuje, je tudi za majhno ceno drago. Toda Slovenija mora postopno začeti živeti drugače.

Torej? Slovenija bi morala do leta 2050 za tri do štirikrat zmanjšati porabo surovin, energije in pritiska na okolje – na prebivalca. Kako se naj začne spreminjati v državo, v ekonomijo, ki je gospodarna z viri, kako v zeleno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo. In kako bi se lahko opredelila kot ekoregija v EU in s tem postavila temelj zelo drugačnim tračnicam prihodnjega razvoja glede na konkurenčne prednosti, ki jih nima malo. Trenutek za zasuk v razvojni politiki države je kot naročen. Ne le zaradi nove finančne perspektive, Partnerskega sporazuma z EU in programa Obzorje 2020. Predvsem zato, ker gospodarstvo in razvojno-raziskovalne inštitucije vendarle niso na startni črti. No, tudi vladna politika se prebuja, čeprav prepočasi.

Slovenija sicer ni sprejela, na primer, posebnih ukrepov za uveljavitev krožnega gospodarstva. Na MKO pravijo, da je ta razvojna usmeritev v rokah vladne službe za razvoj in kohezijsko politiko. Strategija, ki naj bi nastala, naj bi zajela široko prestrukturiranje gospodarstva in družbe, sodelovalo pa bo več resorjev. In zagotovo še več akterjev. MKO pa se zaveda odgovornosti za ravnanje z odpadki, pravijo. Pripravili bodo akcijski program učinkovite rabe virov, poudarja pa, da je Slovenija po deležu recikliranja v EU z 42 % na drugem mestu v EU, takoj za Nemčijo (47 %). Dodajmo še akcijski načrt za učinkovito rabe energije in za OVE na MZIP, pa akcijski načrt za skoraj ničenergijske stavbe, Naturo 2000 in …

A vendar. Bodimo konkretni z nekaterimi vprašanji. Zagotovo le na videz obrobnimi. Koliko surovin uide iz Slovenije ali kako ravnamo s surovinami ali viri, ki so konkurenčna prednost države? Kako bi lahko preprečili špekulacije pri izvozu odpadkov, ko podjetja iznajdljivo spremenijo klasifikacijo odpadka in ga brez težav izvažajo k sosedom? Za katere materiale, ki jih potrebuje industrija, bi lahko doma zagotovili reciklate? Ali se res ne splača razviti reciklaže za odpadno električno in elektronsko opremo? Kako daleč, pred proizvodnjo, je projekt utekočinjenega lesa v Sloveniji? S katerimi ukrepi spodbuditi uporabo odpadnega papirja doma? Kaj lahko da bioindustrija v krožnem gospodarstvu? Kako drugače kot doslej na vladni ravni povezati gospodarstvo in RR inštitucije, ki danes na globalnem trgu kotirajo visoko, doma pa težko najdejo sogovornika? Kdo spremlja in spodbuja naložbe v zelene tehnologije in reciklažno industrijo?

Vprašanj ni malo. Tudi zato, ker na vladni ravni ni bilo ne nosilca in ne koordinatorja, ki bi povezal v razvojno omrežje vse, ki spoznavajo krožno gospodarstvo kot praktični alternativni model gospodarstva. Na zelenem forumu bodo vsaj dva, trije primeri prakse in raziskovanja nedvomno vzbudili pozornost: upcyling, proizvodnja iz plastičnih reciklatov za trg, biomasa kot surovina in energetski vir, bioindustrija. Gre za domače znanje. Zato bo zelo dobrodošlo sodelovanje predsednice Vlade mag. Alenke Bratušek na panelu Slovenija – ekoregija, nova razvojna vizija.

Gospodarstvo, znanost in razvoj , nosilci razvojne politike v državi in okoljska stroka morajo biti protagonisti nove kulture v domišljanju drugačnega razvoja Slovenije. Tudi ko gre za sprejemanje konkretnih ukrepov ekonomske in razvojne politike, kako podpreti uvajanje zelenih tehnologij ali projekte podjetij, ki znajo iz reciklatov impresionirati trg z novimi produkti.

Veliko izzivov za zeleni forum, za zeleno Slovenijo.

Med drugim tudi zato v reviji, ki jo držite v rokah, pišemo o krožnem gospodarstvu, o čezmejnem pošiljanju odpadkov, o energiji samo iz OVE, o Naturi 2000, o okoljski marjetici in o vrhniški komunali, ki dosega rekorde pri ločenem zbiranju odpadkov. Še to. Ne spreglejte. Pri ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili bo izjava o lokaciji, kot kaže, veljavna samo eno leto. Sprememba je v vladni proceduri.


Jože Volfand,
glavni urednik

Številko EOL 87 lahko prelistate tukaj.