Ključno je, da zaposleni v javni upravi odkrito komunicirajo

mag. Tanja BogatajMag. Tanja Bogataj, Ministrstvo za javno upravo:

Večja učinkovitost državne uprave je eno temeljnih vodil pri našem delu pri oblikovanju normativnih rešitev, ustvarjanju pogojev za boljše in inovativne rešitve ter oblikovanju novih in kvalitetnejših storitev za državljane in podjetja. To je nenazadnje tudi vodilo v letu 2015 sprejete Strategije razvoja javne uprave 2020 (v nadaljevanju: Strategija), katere glavne cilje lahko povzamemo v enem stavku: Vsak dan odgovorno in v sodelovanju iščem inovativne rešitve za kakovostne storitve.

Učinkovita in stabilna javna uprava je pomemben družbeni podsistem, ki poleg gospodarskega razvoja in socialne kohezije močno vpliva na razvoj države in družbeno blaginjo. Ugled javnih uslužbencev je odvisen od učinkovitega, strokovnega in poštenega dela, pa tudi od aktivnega komuniciranja javne uprave z uporabniki storitev in širšo javnostjo. Le s tesnim sodelovanjem vseh na različnih segmentih in s pozitivnim pristopom bomo dosegli rezultate, ki si jih želimo in jih pričakujemo.

Zavedamo se, da je vsakodnevno potrebno spodbujati odgovornost, kreativnost, ciljno usmerjenost ter zavedanje o temeljnem poslanstvu javne uprave. Zato na ministrstvu izvajamo projekte ter vzpostavljamo mehanizme oziroma orodja, ki omogočajo, da bo javna uprava organizirana racionalno in učinkovito ter da bodo javni uslužbenci imeli veščine in znanja, ki so potrebna za zagotavljanje kvalitetnih storitev javne uprave. Gradimo trdne temelje za odzivno, prijazno in učinkovito javno upravo, kjer bo uporabnik v središču. Vse pohvale ali kritike uporabnikov se trudimo sprejeti pozitivno, saj nam te postavljajo ogledalo in predstavljajo podlago za odločanje ter delovanje v smeri stalnega izboljševanja naših storitev.

Med aktivnostmi, ki se izvajajo s ciljem večje učinkovitosti in je pomembno, da se intenzivno nadaljujejo, so na primer ukrepi iz akcijskega načrta za izvedbo Strategije. Doslej smo že uspešno modernizirali sistem javnega naročanja, ki omogoča bolj gospodarno, transparentno, socialno odgovorno in hitrejše naročanje. Na ministrstvu izvajamo dva velika vladna strateška projekta centralizacije upravljanja s stvarnim premoženjem in državne informatike, ki stremita k bolj gospodarnem upravljanju in že dajeta prve rezultate ter prihranke. Področje prenove državne informatike in področje informacijske družbe ima pomembno vlogo tudi pri uresničevanju iniciative, da postane Slovenija »zelena referenčna država v digitalni Evropi«. S to iniciativo poudarjamo prednosti Slovenije kot ravno prav velike države z izobraženimi ljudmi, inovativno naravnanostjo ter stabilnim razvojnim okoljem, kar predstavlja izjemno priložnost za hitrejšo prilagoditev v primerjavi z večjimi državami, in posledično dvig konkurenčnosti ter privlačnosti za tuje investitorje. Stremimo k spoštovanju okolja, človeka in trajnosti v najširšem pomenu besede, socialnih in drugih vrednot, ki prinašajo večjo kvaliteto bivanja.

Na področju boljše zakonodaje izvajamo številne aktivnosti za bolj kvalitetne, ciljno usmerjene in enostavne predpise, močno pa spodbujamo tudi aktivno in odprto sodelovanje z javnostjo. Zavedamo se, da nas na tem področju, predvsem pri odpravljanju administrativnih ovir ter posledično zagotavljanju učinkovitosti javnih postopkov čaka še veliko izzivov. Pričakovanja državljanov in gospodarstva so velika. Zato smo vzpostavili in posodobili številna orodja ter vstopne točke za državljane in gospodarstvo (eVem, eUprava, Stop Birokraciji, Enotni kontaktni center, portal Nio). Letos smo uvedli tudi obveznost presoje vplivov predpisov na mala in srednja podjetja, t.i. MSP test, ki omogoča bolj objektivno in pravilno izračunavanje učinkov predpisov na podjetja.

Velik poudarek dajemo odpiranju podatkov javnega sektorja, kar prinaša nove poslovne priložnosti ter krepi transparentnost. Odprti podatki državljanom in podjetjem omogočajo bolj aktivno vključevanje v spremembe zakonodaje, omogočajo vpogled v delovanje javne uprave, s čimer krepimo nadzor in spodbujamo aktivno državljanstvo. Na področju transparentnosti smo izvedli večje število aktivnosti, med katerimi lahko kot najpomembnejše izpostavimo spremembo javno-naročniške zakonodaje in zakonodaje s področja informacij javnega značaja, ki predpisuje transparentno objavo najrazličnejših pogodb. Vzpostavili smo tudi aplikacijo STIST, ki omogoča brskanje in analiziranje po podatkih s področja javnega naročanja za vse naročnike v državi ter aplikacijo Portal plač, kjer so objavljene plače v javnem sektorju.

Vzpostavljamo in v sistem javne uprave uvajamo mehanizme stalnega izboljševanja. Uvajamo sisteme kakovosti (po modelu CAF), ciljno vodenje in krepimo voditeljstvo. Vse to je ključno, da se vzpostavi širše zavedanje, da spremembe so in bodo stalnica pri našem delu. Potrebujemo in spodbujamo večjo agilnost ter inovativnost, zato tudi prenavljamo program usposabljanj na Upravni akademiji. Velik poudarek dajemo voditeljstvu, usmerjenosti k ciljem in rezultatom, kar je ključnega pomena za stalno dvigovanje kvalitete javnega sektorja. Pomembno bo posamične primere dobrih praks razširiti na stalno prakso v čim večjem obsegu. Poleg strokovnih dajemo velik poudarek izpopolnjevanju funkcionalnih kompetenc, ki bodo pripomogle k bolj učinkoviti in kvalitetni evoluciji javnih sistemov.

Z zgoraj omenjenimi aktivnosti stremimo k doseganju večje učinkovitosti, z dosedanjimi rezultati pa že nesporno dokazujemo, da razumemo potrebe in se nanje tudi odzivamo sistematično in v danih možnostih. Zavedamo se, da so še in da bodo vedno obstajale možnosti za izboljšave, zato se trudimo spodbujati in vpeljevati mehanizme kakovosti in stalnega izboljševanja v način delovanja. Za stalno izboljševanje sistemov prehajamo od velikih kompleksnih reform k stalnemu izboljševanju in razvoju. Za vzpodbujanje inovativnosti, uvajanje novih informacijskih tehnologij, povezovanja procesov zakonskih in organizacijskih sprememb je ključna odprta komunikacija in tesno, proaktivno sodelovanje s ključnimi deležniki v tem procesu. Zato stremimo k odpiranju javne uprave in h krepitvi sodelovanja z vsemi deležniki. Kot enega od primerov lahko izpostavimo projekt Partnerstvo za spremembe (http://www.partnerstvozaspremembe.si/), ki je program inovativnega sodelovanja med zaposlenimi v slovenskem javnem in zasebnem sektorju s ciljem izmenjave zaposlenih, prenosa in uporabe dobrih idej, praks in uporabnih rešitev. S projektom rušimo stereotipe večamo razumevanje in vzpostavljamo stalen pretok znanja med javnim in zasebnim sektorjem.

Ključnega pomena je, da zaposleni v javni upravi odkrito komunicirajo in razumejo vpletenost svojega dela v širše cilje, kajti le tako lahko predlagajo realne in učinkovite inovacije, ki pa morajo biti obravnavane in upoštevane.

Vendar smo v državni upravi ali v javnem sektorju na splošno velikokrat že vnaprej postavljeni v položaj, ko se branimo pred očitki in splošnimi navedbami, da je delovanje neučinkovito, da ni sprememb ali izboljšav, da zaposleni ne opravijo kvalitetno svojega dela in podobno. Po večletnih izkušnjah dela v javni upravi sama lahko ugotovim, da imamo v javnem sektorju veliko strokovnega in tehničnega znanja, veliko izkušenj in da si javni uslužbenci želijo dosegati rezultate ter so lahko tudi razvojno naravnani. Potrebno pa je postaviti jasno vizijo in strategijo razvoja tako države kot posameznih področij, določiti prioritete ter javne uslužbence spodbujati, voditi in nenazadnje za njihovo delo primerno nagraditi. V letih krize za to ni bilo zadostnih možnosti. V zadnjem letu pa se je sprostilo že kar nekaj varčevalnih ukrepov. So pa večkrat bolj kot finančna nagrada pomembni drugi motivacijski faktorji, kot so zaupanje, spoštovanje, spodbuda, javna pohvala, prepoznanje dobro opravljenega dela, prepoznanje napredka in realizacije ciljev, timsko delo in podobno. V javnem sektorju bo v prihodnje zato vedno večji poudarek na izboljšanju vodenja in na odgovornosti vseh vključenih v delovni proces.

Ob tem je pomembno vedeti, da se z izzivom togosti javnih sistemov soočajo prav vse države, tako da Slovenija pri tem ni izjema, kot je pogosto prikazano. Prav tako je dejstvo, da k uspešni državi lahko prispevamo le vsi skupaj. Potreba po razvoju voditeljstva, večji inovativnosti in medsebojnem sodelovanju v naši družbi in po večji odgovornosti je aktualna tematika tako za javni sektor kot tudi za gospodarstvo in za državljane.