Slovenija potrebuje redukcijo zakonske regulative

Antun GašparacAntun Gašparac, Hydrovod d.o.o., Kočevje:

Dobro delovanje državne uprave je pogoj za dobro delovanje države. Ali naša državna uprava deluje dobro ali ne, lahko vsak presodi sam. Osebno menim, da v državni upravi dela veliko dobrih uradnikov, ki imajo veliko znanja, se obnašajo zelo profesionalno, so odzivni in učinkoviti in znajo prisluhniti tako podjetjem kot tudi državljanom. So pa žal tudi takšni, za katere prej navedene pozitivne lastnosti ne veljajo. Taki seveda ne pripomorejo k uspešnosti in tudi k ugledu državne uprave ne. Glede tega se državna uprava ne razlikuje od nekaterih drugih področij pri nas oziroma drugih dejavnosti. Takšni pač smo.

Izpostavljanje konkretne slabe prakse ravnanja državne uprave ni produktivno in ne prinaša progresa. Boljše je izpostavljanje konkretne pozitivne prakse in te je več. Glede na področje, v katerem delujem, bi kot pozitivno prakso izpostavil uspešno črpanje evropskih nepovratnih sredstev iz Kohezijskega sklada za izgradnjo komunalne infrastrukture v finančni perspektivi 2007 – 2013. Po slabem začetku črpanja teh sredstev, ko je vse kazalo, da bomo neuspešni in ne bomo izkoristili ponujenega denarja, je sledila dobra organizacija dela, ki je prinesla odlične rezultate in nas uvrstila med vodilne države po uspešnosti koriščenja nepovratnih sredstev. To je imelo pomemben vpliv tako na našo gospodarsko rast kot tudi na boljše stanje komunalne infrastrukture na terenu samem.

Kaj narediti, da bi se stanje izboljšalo in bi se učinkovitost povečala? Odgovor ni enoznačen. Je pa prvi pogoj za spremembe vsekakor politična volja, da se to naredi. Če tega ne bo, tudi sprememb ne bo. Politika mora sprejeti takšno zakonodajo, ki bo omogočila optimalno organizacijo državne uprave, ki bo reducirala marsikatero nepotrebno službo, agencijo, urad in podobno. Nova zakonodaja naj omogoči nemoteno delovanje državne uprave oziroma uradništva, zaposlovanje po kriterijih strokovnosti in znanja ter nagrajevanje uspešnih in učinkovitih zaposlenih oziroma lažje in hitrejše sankcioniranje tistih, ki to niso. Na ta način bi dobili manj številčno, bolj profesionalno in bolje plačano državno upravo. Posledice pa bi se kazale v večjem zadovoljstvu zaposlenih in državljanov.

Pomemben korak k boljši državni upravi je tudi prevetritev vse mogoče zakonske regulative v naši državi. Podatek, da imamo več kot 800 zakonov in skoraj 19.000 podzakonskih aktov, se mi zdi nemogoč in nič ni nenavadnega, če en predpis nasprotuje drugemu. Potreben je pregled vseh teh predpisov in njihova redukcija na nivo, ki je obvladljiv in pregleden tako za upravo kot tudi za državljane.

Tudi izkušnje iz drugih držav, ki imajo to področje bolj urejeno od nas, so lahko zelo dobrodošle. Zakaj izumljati toplo vodo in eksperimentirati, če lahko kopiramo določene prakse, ki so se pokazale kot dobre.

Dejstvo je, da se čez noč ne da nič spremeniti. Enako velja za preoblikovanje državne uprave. Je pa potreben jasen cilj, kako spremembe doseči, ter terminski plan, ki definira časovnico izvajanja sprememb.