Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Vlog veliko več, kot so pričakovali - EOL 59

Spodbude Eko sklada zelenim naložbam | Jože Volfand |
 
Zanimanje za posojila in nepovratne subvencije za zelene naložbe pravnih oseb in občanov je nad pričakovanji, tako da Eko sklad že za lani ni mogel obdelati vseh vlog. Kar nekaj časa je trajalo, da so lahko angažirali nekaj dodatnih delavcev, a tudi vloge so tako nepopolne, da zahtevajo od vlagateljev dopolnitve. Vendar Franc Beravs, direktor Eko sklada, obljublja, da bodo do jeseni nadoknadili zamujeno. Bistvenih sprememb v razpisih v letu 2011 ni, za kreditiranje okoljskih naložb in nepovratne subvencije pa je na razpolago 40 milijonov evrov.
 
Franc Beravs
Franc Beravs

Kaj je pokazala bilanca podeljevanja posojil in subvencij Eko sklada v letu 2010 glede na namen posojila in kaj kaže struktura prosilcev (pravne osebe, gospodinjstva)? Iz katerih regij je največ vlog?
V letu 2010 je Eko sklad odobril za 21,2 mio EUR ugodnih kreditov. V primerjavi z letom 2009 je ta znesek nižji za 22 %. Razloga za manjši obseg kreditiranja okoljskih naložb v letu 2010 sta dva. Prvi je pri kreditiranju okoljskih naložb občanov, ki so jim bile v letu 2010 za istovrstne naložbe na voljo tudi nepovratne finančne spodbude. Glede na dejstvo, da se kredit Eko sklada in nepovratna sredstva pri posamezni naložbi izključujeta, so se občani raje odločali za pridobitev nepovratnih sredstev. Drugi razlog je gospodarska kriza, ki se pri pravnih osebah kaže v njihovem slabšem finančnem položaju, zato se v tem času v manjši meri odločajo za okoljske naložbe. Poleg tega pa vse pravne osebe ne morejo zagotoviti ustreznega zavarovanja vračila kredita. Na drugi strani pa lahko ugotovimo, da je bil pri pravnih osebah, samostojnih podjetnikih in zasebnikih tudi v letu 2010 izkazan velik interes po kreditih Eko sklada, kar je pokazala prodana razpisna dokumentacija za 118 okoljskih naložb s skupnim predvidenim zneskom kreditov za skoraj 70 milijonov EUR.

To pomeni, da je sklad občanom namenil manj kreditov.
Da. V letu 2010 je potekalo pretežno kreditiranje pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov, saj je bilo le 19 % vseh pogodbeno angažiranih sredstev Eko sklada v tem letu namenjenih občanom. Največ kreditnih sredstev (26,5 %) je bilo namenjenih za naložbe na območju Savinjske regije, sledi Pomurska regija s 17,6 % ter Osrednjeslovenska regija s 15,7 %. Če pa kredite Eko sklada, za katere so bile v letu 2010 podpisane kreditne pogodbe, razvrstimo po posameznih področjih varstva okolja, potem jih je bilo 90,9 % v skupnem znesku 19,7 milijonov EUR namenjenih naložbam v varstvo zraka in podnebja, za naložbe na področju ravnanja z odpadki je bilo namenjeno 1,8 milijona EUR ali 8,6 %, za področje vodnega okolja pa je bilo namenjenih skupaj le 0,1 milijona EUR, kar predstavlja 0,6 % v letu 2010 pogodbeno angažiranih kreditnih sredstev Eko sklada.

Za nepovratna sredstva je bilo izjemno zanimanje.
Veliko. Na podlagi sprejetega Programa za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud občanom za izboljšanje energetske učinkovitosti z namenom doseganja prihrankov energije v letu 2010 ter objavljenih treh javnih pozivov za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud občanom za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah je bilo v letu 2010 prejetih več kot 20.400 vlog. To je bistveno preseglo 12.000 načrtovanih vlog občanov. Do konca leta 2010 je bilo pozitivno rešenih 7.563 vlog. Prejemnikom pravice do nepovratne finančne spodbude, ki so pravočasno in pravilno zaključili sofinancirane naložbe in predložili ustrezno dokumentacijo, pa je bilo v letu 2010 skupaj izplačano več kot 7 milijonov EUR nepovratnih sredstev. Od tega 3,7 mio EUR za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva in 1,4 mio EUR za toplotno izolacijo fasade pri obnovi stanovanjskih stavb.
Eko sklad je v letu 2010 nadaljeval tudi z izplačili nepovratnih sredstev občanom, ki so zaključili sofinancirane naložbe po javnem razpisu 1SUB-OB08. V letu 2010 je bilo realiziranih 1.520 teh izplačil v skupnem znesku 2,9 milijonov EUR.

Zakaj Eko sklad ni uspel rešiti vseh prošenj? Kje je glavni vzrok za zamude, kdaj bodo prosilci dobili odgovore in koliko sredstev od predvidenih za leto 2010 je sklad realiziral?
Na vse tri javne pozive iz leta 2010 je pravočasno prispelo skupaj 20.428 vlog, kar je 8.400 vlog več, kot smo načrtovali. Na javni poziv 3SUB-OB10 je prispelo 4.265 vlog, na javni poziv 4SUB-OB10 je prispelo 15.724 vlog in na javni poziv 5SUB-OB10 439 vlog.
Na vseh treh javnih pozivih je bilo do konca leta 2010 odobrenih 7.563 vlog, za katere je bilo dodeljenih skupaj 9,3 mio EUR nepovratnih sredstev od skupaj razpisanih 18 mio EUR. Pogodbe za dodelitev pravice do nepovratne finančne spodbude so bile podpisane za 7.388 vlog v skupni vrednosti 9,1 mio EUR, izplačanih pa je bilo skupaj več kot 7,0 mio EUR nepovratnih sredstev 6.645 vlagateljem. Poleg tega je bilo več kot 4.300 vlagateljev pozvanih na dopolnitev nepopolnih vlog, 378 vlog pa je bilo zavrnjenih oziroma zavrženih, saj vloge niso izpolnjevale pogojev javnih pozivov.

Toda zaostanek je velik.
Velik razkorak med prejetimi in odobrenimi vlogami je posledica dolgotrajnih postopkov pri pridobitvi soglasja za zaposlitev dodatnih 15 delavcev za določen čas. Kadrovska vrzel je bila zapolnjena šele v mesecu juliju. Do takrat pa je Eko sklad prejel skoraj 7.000 vlog, kar je onemogočilo obdelavo vlog v rokih, ki so določeni v javnih pozivih. Poleg tega ugotavljamo, da so vloge pogosto nepopolne, zato je potrebno večino vlagateljev pozvati k dopolnitvi vloge. Postopek do izdaje odločbe in pogodbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude je za takšne vloge praktično enkrat daljši kot sicer. Trenutno je okrog 6.000 vlog še neobdelanih, vendar jih bomo predvidoma obdelali do jeseni.

V letošnjih razpisih je nekaj sprememb. Zakaj sklad ne sofinancira več plastičnih oken? Lesena so bistveno dražja. Ali so na odločitev vplivali ekonomski, okoljski ali drugi razlogi?
Edina večja sprememba v primerjavi s pogoji dodeljevanja nepovratnih sredstev v letu 2010 je pri zamenjavi zunanjega stavbnega pohištva. Z namenom spodbujanja vgradnje naravnih materialov in s ciljem doseganja večjega deleža uporabe naravnih materialov in tudi z vidika trajnostne gradnje oziroma obnove stavb javni poziv za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud vključuje le spodbujanje vgradnje lesenih oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev in ne več zunanjega stavbnega pohištva iz PVC ali kovinskih materialov pri zamenjavi obstoječega stavbnega pohištva v primeru obnove obstoječih stavb. Poleg tega je dodatno postavljena tudi zahteva glede energijsko učinkovite vgradnje lesenega zunanjega stavbnega pohištva pri zamenjavi obstoječega v skladu s smernicami RAL, ki opredeljujejo vodo in vetrno odpornost proti zunanjim vplivom, toplotno in zvočno izolativnost ter hkrati paroneprepustnost vgrajenega zunanjega stavbnega pohištva proti ogrevanim bivalnim prostorom.

Bo tudi nov energetski program Slovenije vplival na politiko sklada, še posebej, ker je Slovenija določila ambiciozne cilje pri razvoju oziroma rabi obnovljivih virov energije?
Med temeljnimi cilji nacionalnega energetskega programa sta tudi okoljska trajnost in boj proti podnebnim spremembam. Usmeritve iz programa na tem področju bodo podlaga za oblikovanje bodoče poslovne politike sklada pri spodbujanju naložb na področju rabe in proizvodnje energije.

Katere so prednostne naloge sklada v letu 2011?
Naloge Eko sklada so opredeljene v sprejetem poslovnem in finančnem načrtu za to leto, ki ga je potrdila Vlada RS 9. decembra 2010.
Dejavnost Eko sklada, ki je bila vse od njegove ustanovitve usmerjena izključno na ugodno kreditiranje okoljskih naložb, se zadnja leta dopolnjuje z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud. V letu 2008 je bila spremenjena vrsta zakonov, ki so vplivali na delovanje Eko sklada. Spremenjeni in dopolnjeni Zakon o varstvu okolja določa nove finančne instrumente, ki jih lahko Eko sklad uporablja pri svojem delovanju, med drugim lahko dodeljuje tudi nepovratna sredstva. Spremenjeni energetski zakon nalaga Eko skladu naloge spodbujanja izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije pri končnih odjemalcih električne energije in toplote iz distribucijskih omrežij, plina in tekočih goriv. Spremenjeni rudarski zakon pa Eko sklad pooblašča za finančno upravljanje sredstev, pridobljenih iz plačila za sanacijo posledic rudarskih del. Poleg tega je bil v letu 2008 sprejet Nacionalni akcijski načrt za energijsko učinkovitost za obdobje do leta 2016, ki Eko skladu nalaga izvajanje vrste aktivnosti iz tega programa. Nadalje, v letu 2010 sprejete spremembe in dopolnitve energetskega zakona Eko skladu dodeljujejo tudi naloge pregledovanja in potrjevanja programov, ki jih bodo v letu 2010 veliki zavezanci skladno z uredbo pripravljali in v letu 2011 izvajali sami.

In koliko je sredstev?
V letu 2011 je Eko sklad za kreditiranje okoljskih naložb zagotovil najmanj 28 milijonov EUR, za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud občanom za različne ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah pa je predvidenih najmanj 12 mio EUR po programu, ki je sestavni del poslovnega in finančnega načrta.