Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Komunalni odpadki v Sloveniji – problem ali izziv? - EOL 55

Statistika o odpadkih | Mag. Mojca Žitnik1 |
Vsak prebivalec Slovenije vsako leto proizvede okoli 450 kg komunalnih odpadkov oziroma okoli 1,7 kg komunalnih odpadkov na dan. Ta količina nastalih komunalnih odpadkov uvršča Slovenijo pozitivno pod povprečje držav Evropske unije.Kljub prizadevanjem za zmanjšanje količin nastalih komunalnih odpadkov ostajajo količine iz leta v leto na podobni ravni. Manjši upad nastalih količin komunalnih odpadkov se je pokazal v letu 2009, vendar bodo šele naslednja leta pokazala, ali gre za prelom oziroma začetek upadanja nastalih količin komunalnih odpadkov ali le za enkraten pojav.

Ne glede na to pa bo potrebno urediti predvsem ravnanje z nastalimi količinami odpadkov. Največ komunalnih odpadkov, kar 69 odstotkov, se namreč v Sloveniji še vedno odloži na odlagališčih nenevarnih odpadkov. Med temi količinami pa žal niso le tisti odpadki, ki se ne morejo drugače uporabiti ali odstraniti, temveč tudi odpadki, ki bi lahko bili predelani, reciklirani ali odstranjeni na okolju prijaznejše načine.

Kot je poudarjeno že v naslovu, lahko velike količine nastalih komunalnih odpadkov za določene države predstavljajo velik problem, za druge pa ogromen izziv in poslovno priložnost. Med katere se uvršča Slovenija?

Manj komunalnih odpadkov v letu 2009

V letu 2009 je v Sloveniji nastalo dobrih 912 tisoč ton komunalnih odpadkov, od tega slabih 4 tisoč ton nevarnih komunalnih odpadkov. Glede na leto 2008 se je količina nastalih komunalnih odpadkov v letu 2009 zmanjšala za dober odstotek, količina nastalih nevarnih komunalnih odpadkov pa povečala za dobrih 18 odstotkov.

Preglednica1_MZ_640px

Med nastalimi komunalnimi odpadki so tudi v letu 2009 prevladovali mešani komunalni odpadki, ki večinoma končajo na odlagališčih nenevarnih odpadkov. Ločeno zbrane frakcije in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki svojo pot nadaljujejo v predelavi oziroma recikliranju, so v letu 2009 predstavljali 16 odstotkov, medtem ko so odpadki z vrtov in iz parkov, ki se večinoma kompostirajo, predstavljali okoli 5 odstotkov celotne količine nastalih komunalnih odpadkov.

Iz spodnje slike je razvidno, da se ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov in odpadna embalaža v večini primerov predelata oziroma reciklirata, saj je bilo v letu 2009 odloženih le slabih 9 odstotkov teh komunalnih odpadkov. Nekoliko več, dobrih 16 odstotkov, se je odložilo odpadkov z vrtov in iz parkov. Med odloženimi komunalnimi odpadki seveda prevladujejo drugi komunalni odpadki, ki se jih je v letu 2009 odložilo za dobrih 85 odstotkov. Med temi je bilo največ mešanih komunalnih odpadkov, pri katerih pa še vedno ostaja med 30 in 40 odstotkov biološko razgradljivih odpadkov.

Graf-1_640px

Iz serije podatkov preteklih sedmih let lahko vidimo, da se količine ločeno zbranih frakcij, količine odpadne embalaže, vključno z ločeno zbrano embalažo, ter količine odpadkov z vrtov in iz parkov počasi, a vztrajno zvišujejo, medtem ko se količine drugih komunalnih odpadkov v zadnjih štirih letih že počasi zmanjšujejo. Dejansko stanje na področju zbiranja komunalnih odpadkov torej kaže, da se ločeno zbiranje in posledično ostali načini ravnanja z odpadki (razen odlaganja) med prebivalstvom počasi uveljavljajo.

 

Graf-2_150px

Glede na celotno količino komunalnih odpadkov, nastalih v Sloveniji v določenem letu, so količine drugih komunalnih odpadkov, med katerimi prevladujejo mešani komunalni odpadki, še vedno previsoke. Če bomo v prihodnje želeli povečati količine ločeno zbranih frakcij in ločeno zbrane odpadne embalaže, bomo morali čim prej pričeti z intenzivnejšim osveščanjem prebivalstva kot ključnim elementom pri ločevanju odpadkov na izvoru. Mogoče bi bilo smiselno razmišljati tudi v smeri določenega nagrajevanja tistih, ki ločujejo, saj vemo, da je finančni dejavnik lahko zelo velik motivator.

Graf-3_640px

Slika o ravnanju s komunalnimi odpadki prikazuje, da se v zadnjih letih odlaganje le-teh nekoliko znižuje, vendar ostaja še vedno na zelo visoki ravni. Reciklirane količine so se v letu 2004 močno zvišale, od takrat pa variirajo med 300 in 400 tisoč tonami.

V zadnjih letih pa se povečuje predvsem kompostiranje odpadkov, ki se je v letu 2009 glede na leto 2008 povečalo za slabih 16 odstotkov.

V nekaterih občinah zbrali več kot 700 kg odpadkov na prebivalca

V letu 2009 je bilo v sistem javnega odvoza komunalnih odpadkov vključenih 95 odstotkov prebivalstva Slovenije. V polovici občin je bila pokritost javnega odvoza 100-odstotna. V večini ostalih občin je bila pokritost med 90 in 100 odstotki in le v eni občini je bilo v letu 2009 v sistem javnega odvoza komunalnih odpadkov vključenih manj kakor 50 odstotkov njenega prebivalstva.

Količine nastalih oziroma zbranih komunalnih odpadkov so močno povezane tako z velikostjo občine, razvitostjo občine kakor tudi s številom prebivalcev v posamezni občini. Tako je bilo v letu 2009 največ komunalnih odpadkov, več kakor 700 kg na prebivalca, zbranih v občinah Trzin, Ptuj, Šempeter in Bloke, najmanj, 111 kg na prebivalca, pa v občini Dobje. Kar v 85 odstotkov občin je bila količina zbranih komunalnih odpadkov nižja od slovenskega povprečja (450 kg na prebivalca).

Če pogledamo količinsko, je bilo največ komunalnih odpadkov zbranih v občinah Ljubljana (15 %), Maribor (7 %), Kranj (4 %), Celje in Koper (vsaka po 3 %) in Kamnik, Murska Sobota, Piran, Novo mesto, Slovenska Bistrica, Domžale ter Krško (vsaka po 2 %). Kolikor pa pogledamo z vidika zbranih količin na prebivalca, vidimo, da sta se občina Ljubljana s 441 kg na prebivalca ter občina Kranj s 445 kg na prebivalca uvrstili pod slovensko povprečje, medtem ko so se občina Maribor s 510 kg na prebivalca, občina Celje s 526 kg na prebivalca in občina Kranj s 565 kg na prebivalca uvrstile nekoliko nad slovensko povprečje.

Posledično temu sledi, da je bilo v letu 2009 največ komunalnih odpadkov, kar 27 odstotkov, zbranih v Osrednjeslovenski regiji (več kakor 200 tisoč ton), sledila je Podravska regija s 16 odstotki, nato Savinjska in Gorenjska regija s po 11 odstotki, najmanj komunalnih odpadkov pa je bilo zbranih v Zasavski regiji (manj kot 2 odstotka).

Graf-4_640px

Glede na prikaz po regijah je bilo največ komunalnih odpadkov zbranih v Goriški regiji, kar 476 kg na prebivalca, najmanj pa v Jugovzhodni Sloveniji, 338 kg na prebivalca.

 

Graf-5_640px

 

 

 

Sklep

Količine nastalih komunalnih odpadkov za številne države, predvsem za tiste, katerih ravnanje z njimi je naravnano predvsem na odlaganje odpadkov, predstavljajo kar velik problem. Tudi Slovenija se sooča s tem problemom, saj se pri nas odloži kar 69 odstotkov vseh komunalnih odpadkov.

Glede na to, da:
  • odlagališča niso neskončna področja temu primernih površin našega ozemlja,
  • se na odlagališčih že vrsto let kopičijo tudi odpadki, ki so primerni za druge postopke ravnanja z njimi,
  • imamo na odlagališčih nakopičenih veliko biološko razgradljivih odpadkov, ki počasi razpadajo, se razkrajajo in povzročajo izpuste toplogrednih plinov, predvsem škodljivega metana, in
  • bi naj v naslednjih letih, pravzaprav do leta 2013, zmanjšali število odlagališč v Sloveniji na 15 (sedaj jih imamo 49),

    predstavljajo nastale količine komunalnih odpadkov in predvsem ravnanje z njimi tudi velik izziv v iskanju boljših, ustreznejših in okolju prijaznejših načinov ravnanja z nastalimi komunalnimi odpadki. Tako se že vrsto let pogovarjamo in izdelujemo študije na temo sežiganja komunalnih odpadkov. Uvajati smo pričeli spodbujanje kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov. Prav tako se pospešeno uvaja ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ki so primerni za nadaljnjo predelavo in recikliranje. Večji poudarek pa bo potrebno nameniti predvsem osveščanju prebivalstva o tem, da bi se zmanjšale nastale količine komunalnih odpadkov že na izvoru in da bi se čim večje količine le-teh ločeno zbrale ter reciklirale.

1Mojca Žitnik, Oddelek za statistiko okolja in energetike, Statistični urad RS