Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Med podjetji še premalo interesa za sistematično upravljanje z energijo - EOL 144/145

URE in ISO 50001 | E. D. |
 
V Sloveniji je doslej samo 30 podjetij certificiranih po standardu ISO 50001, na Hrvaškem na primer 136. Vzroki za manjši interes, meni Blanka Kaker, ki je v Slovenskem inštitutu za kakovost in meroslovje vodja produktov sistema za upravljanje z okoljem in energijo, je pa tudi vodilna presojevalka upravljanja z energijo, so različni. A najbrž se podjetja ustrašijo dodatnega dela pri pripravi dokumentacije, čeprav novi standardi poudarjajo, da je vse odvisno od kompleksnosti procesov in od tega, kar podjetje želi doseči pri upravljanju z energijo. Zahteve za večjo ogljično nevtralnost gospodarstva oziroma za manj emisij podjetij, na kar opozarja Podnebno ogledalo 2019, pa so nova spodbuda za učinkovitejšo rabo energije in za manjšo porabo energije v Sloveniji.
 
Blanka Kaker
Blanka Kaker

Slovenija želi povečati energetsko učinkovitost do leta 2030 za vsaj 32,5 %, močno naj bi znižali tudi rabo končne energije. Kakšen je interes med podjetji za uvajanje standarda 50001, saj lahko z njim zmanjšajo stroške in emisije?

Med slovenskimi podjetji ni velikega interesa za uvajanje standarda ISO 50001, so se pa za to odločila nekatera podjetja, ki porabijo veliko energije, in takšna, ki imajo veliko lokacij, kjer delujejo.

Če primerjate število certificiranih podjetij po standardu ISO 50001 v Sloveniji z drugimi članicami EU, kaj kaže primerjava?

V Sloveniji je bilo po mednarodni raziskavi ISO SUrvey, ki spremlja število podeljenih certifikatov na zadnji dan v letu, certificiranih 30 podjetij. Drugje pa je takole: Nemčija 6.243, Kitajska 2.307, Velika Britanija in S. Irska 1.153, Italija 1.090, Hrvaška 136, Makedonija 6, Srbija 73.

Kaj je vzrok, da se slovenska podjetja ne odločijo za izboljšanje sistema upravljanja z energijo, saj so nekatera energetsko zelo intenzivna in se morajo odločati za nakup emisijskih kuponov?

Podjetja si še danes velikokrat predstavljajo, da sistem vodenja zahteva veliko dokumentacije in posledično dodatnega dela. A že nove verzije standardov ISO 9001 in ISO 14001 ter novi standardi za sistem vodenja, kot je ISO 50001, večkrat poudarijo, da je potrebno toliko dokumentacije, kot jo podjetje potrebuje zato, da delo poteka nemoteno, ter da z dokumentirano informacijo, kar je širši pojem kot dokument, saj zajema vse vrste informacij, dokazuje tako delovanje. Količina dokumentiranih informacij je tako v glavnem odvisna od kompleksnosti procesov, kompetenc zaposlenih ter zahtev odjemalcev ali drugih zainteresiranih strani. Na primer zakonodajalca.

Kaj je prvi korak, ki ga mora storiti podjetje, če želi zasnovati učinkovito energetsko politiko in evidentirati glavna področja, kjer je raba energije največja?

Najprej mora podjetje narediti t.i. energy rewiev, indentificiranti mora obstoječe vire energije, objekte, sisteme, procese in osebje, ki pomembno vplivajo na rabo energije, ter identificirati spremenljivke, ki vplivajo na porabo energije. Naslednji korak je odločitev, kaj želi podjetje doseči na področju učinkovite rabe energije, za kakšno politiko se odloči.

Čeprav je doživel standard 50001 lani dopolnitev, bi bila aktualna ocena, koliko je v temeljih sistema učinkovitega upravljanja z energijo predvsem URE, morda OVE in koliko zmanjšanje emisij?

Vse našteto je lahko vključeno v sistem upravljanja z energijo, je pa to odvisno od tega, kakšne so možnosti. Na primer dostopnost do različnih virov energije, kakšne so obstoječe tehnologije in izdelki, kaj želi podjetje doseči na področju rabe energije.

Kako so razviti sistemi spremljanja in nadzora porabe energije v podjetjih, ali ponekod izstopajo z novimi tehnološkimi rešitvami in pametnimi sistemi?

V slovenskih podjetjih srečujemo pri presojah različne sisteme spremljanja in rabe energije, od najbolj enostavnih do res kompleksnih in celovitih.

Kakšna je praksa v podjetjih? Se energetski in okoljski menedžment povezujeta?

Okoljski in energetski management se velikokrat povezujeta predvsem v podjetjih, kjer je že certificiran sistem ravnanja z okoljem. Podjetja, ki so ta sistem uvedla že pred leti, so vedno med okoljske cilje vključila tudi rabo energije. Ponekod pa vseeno opazimo, da se oba sistema še premalo povezujeta, na primer podjetje obvladuje ukrepe za izboljšanje okoljskega delovanja, ukrepe, ki so zapisani v energetskem pregledu, pa vodijo ločeno ali jih sploh ne obvladujejo.

Kako se lahko najhitreje izboljša energetska učinkovitost v podjetju?

Iz izkušenj bi lahko rekla, da se lahko izboljša, ko se pričnemo s tem sistematično ukvarjati in na način, da vključimo vse, ki imajo kakršen koli vpliv na rabo energije.