Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Ali imamo še čas za spremembo paradigme? - EOL 136/137

Podnebni dosje - uvodnik | Dr. Darja Piciga |
 
Dr. Mathis Wackernagel, predsednik in soustanovitelja Global Footprint Network, nam je maja lani, ob predstavitvi izračunov okoljskega odtisa za Slovenijo, položil na srce: »Če se ne umestimo v meje planeta, to postane tveganje za vse. Če ima naš planet meje, jih človeška iznajdljivost nima. Živeti znotraj meja planeta je tehnološko možno, finančno koristno, in naša edina priložnost za uspešno prihodnost.«
 
dr. Darja Piciga
dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje

Slovenci smo se v preteklosti in se še danes odlikujemo po tehnološki inovativnosti, o tem pišemo tudi v tokratnem podnebnem dosjeju. Vendar samo tehnološke inovacije brez socialnih inovacij in sprememb v mišljenju in delovanju ne bodo zadoščale, povzročijo lahko povratne učinke. Tako kot lahko ločeno reševanje posameznih okoljskih problemov povzroči druge okoljske in tudi družbene probleme. Na primeru biogoriv za reševanje problema podnebnih sprememb, kar je povečalo izsekavanje tropskih pragozdov za nasade palm ter povečevalo cene hrane (EOL 133/str.24). Kot opozarja tudi Evropska agencija za okolje (EEA), je nujno upoštevati sovplivanje družbenih, ekonomskih in tehnoloških področij ter usvojiti ekosistemsko paradigmo: sisteme, s katerimi zadovoljujemo naše osnovne potrebe (energetske, mobilnostne, prehranske, …), lahko obravnavamo in razvijamo samo znotraj ekosistema Zemlje, znotraj okoljskih meja našega planeta. Z besedami Anite Pirc Velkavrh, naše kolegice v EEA: »Potrebujemo predvsem paradigmatski premik v razvoju znanja in upravljanja, v inovacijah in vizijah.«

Mladi, ki jih še posebej naslavljamo v obeh podnebnih dosjejih, bi najbrž dejali: »Out-of-the-box je zakon!« Razbijanje kalupov v razmišljanju o problemih, iskanje rešitev »izven polja« je danes nujno in čedalje bolj cenjeno. Vendar s tem nimamo v mislih le parcialnega razreševanja posameznih problemov in izzivov, ampak spremembe v pogledih in sistemske inovacije, čezsektorski in transdisciplinarni, integralni pristop. Če pogledamo na konkretnih primerih, še iz drugih prispevkov v reviji EOL: Andrej Pečjak je razvil model trajnostnega energetskega kroga za gospodinjstva in podjetja (EOL, št. 132), ki ga GEN-I nadgrajuje v revolucijo energetskega sistema v povezavi s sistemom mobilnosti (134/135): avto ni več le za prevoz, ampak tudi baterija na kolesih. Posamezniki, gospodinjstva in podjetja nismo več le pasivni odjemalci električne energije, ampak večino energetskih potreb z lastno proizvodnjo zadovoljimo kar sami. Gre za sistemsko inovacijo, ki povezuje dva sektorja in ni dobra le za okolje in naše zdravje (čist zrak), ampak tako posameznikom kot gospodarstvu prinaša tudi finančne koristi.

Integralni zeleni razvoj pomeni tudi iskanje alternativ prevladujoči netrajnostni paradigmi, ki z ozko ekonomsko logiko, usmerjeno v nenehno gospodarsko rast in povečevanje dobičkov posameznikov, vodi v nadaljnje siromašenje skupnosti in okoljsko degradacijo. Tak paradigmatski premik se lahko začne že pri vzgoji otrok in delu s starši, kot nam v reviji kaže primer vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica. Pomembno je tudi skupnostno upravljanje naravnih virov. Med slovenskimi primeri nove, integralne zelene paradigme, ki sem jo orisala v 133. številki EOL-a, lahko poleg inovatorja Andreja Pečjaka izpostavimo še trajnostni razvoj Solčavskega in visokotehnološko podjetje Domel iz Železnikov. Več o alternativnih pristopih in zgledih pa v 100 nadaljevanjih Integralne serije na spletni strani Integralne zelene Slovenije in v knjigi Integral Green Slovenia: nova paradigma je razložena tako teoretično kot z bogastvom primerov iz Slovenije in sveta, iz različnih področij in svetovnih kultur. Pri vseh vrednote v središču povezujejo štiri enako pomembne sfere, svetove in navdihujejo njihov uravnotežen razvoj: narava in skupnost; kultura in ozaveščenost; znanost, sistemi in tehnologija; ekonomija in finance. Za Slovenijo smo ta celostni model trajnostnega razvoja začeli razvijati leta 2011 ob snovanju prvega osnutka podnebne strategije v takratni vladni službi za podnebne spremembe.

V Sloveniji imamo odlične potenciale, da postanemo zgled za trajnostne prehode tako gospodarstva kot celotne družbe. Kot majhna in raznolika dežela v ekosistemu Evropske unije, bogatem s trajnostnimi impulzi, smo priča resnim razmislekom o Sloveniji kot pilotni državi krožnega gospodarstva in trajnostnega energetskega kroga – za take paradigmatske premike je na razpolago tudi nekaj razvojnih sredstev. Če pa bomo vse naše potenciale uspeli povezati s celostnim, sistemskim pristopom in integralno zeleno paradigmo, pa lahko tehtno prispevamo k razreševanju kriznega stanja v naši širši skupnosti, v Evropski uniji.