Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Zelena destinacija Bled pričakuje letos začetek gradnje južne obvoznice - EOL 136/137

Med komunalnimi podjetji |
 
Red v hladilniku. S tem vabilom so v komunalnem podjetju Infrastruktura Bled v lanskem tednu brez odpadkov predlagali občanom, naj temeljito pobrskajo po hladilnikih. A še bolj zgovorno je njihovo opozorilo: Vsak od nas potroši 43 kg naravnih virov na dan. Porabimo več, kot imamo. In kaj razkriva slogan Iz škarta ustvarjamo art? To, da je Bled končno odprl Center ponovne porabe Škart, ki ga je, pravi Janez Resman, direktor Infrastrukture Bled, zelo potreboval. Čeprav kot javno komunalno podjetje skrbijo za občini Bled in Gorje, torej za vodo, odpadke, kanalizacijo, urejenost kraja in cest in še za marsikaj drugega, jim skoraj polovico prihodka dajejo tržne dejavnosti. Njihova prednost je, da upravljajo v raju na sončni strani Alp z nekaterimi infrastrukturnimi objekti, ki jim sloves destinacije omogoča samostojno preživetje. A sloves, poudarja Janez Resman, zahteva v svetovno znani zeleni destinaciji nove in nove zelene rešitve. Ne le v hotelih. Še posebej v prometu. Zato pričakujejo letos začetek gradnje južne obvoznice.
 
Janez Resman
Janez Resman

Kakšne odgovore ste prejeli na vaše spletno vprašanje, ali menite, da z recikliranjem ohranjamo naravne vire? In zakaj zelo poudarjate podatek, da vsak od nas potroši dnevno 43 kg naravnih virov na dan? Ali se v občinah Bled in Gorje, ki ju pokrivate, med občani prijemlje spoznanje, da Slovenija čedalje bolj veča svoj ekološki dolg?

Naravni viri so omejeni in tega se ne zavedamo dovolj. Šele ko pride do pomanjkanja in ko se cena na trgu spremeni, dojamemo posledice in iščemo alternative. Potrošništvo in rast prebivalstva spreminjata podobo Zemlje posredno in neposredno. Vsak posameznik z majhnim dejanjem lahko pripomore k zmanjševanju porabe naravnih virov. Lahko je to uporaba javnega prevoza ali vožnja s kolesom, zavrnitev plastične embalaže, posaditev drevesa, striktno ločevanje odpadkov. Ker sta obe občini, ki jih pokrivamo s storitvami našega podjetja bolj podeželski, se občani že dolgo zavedajo, da smo si naravo sposodili od naših otrok. Še nedolgo tega nazaj je vsak jogurtov lonček predstavljal še drugo uporabno možnost za gojitev podtaknjencev. Premalo se zavedamo, kako krhko je naravno ravnovesje. Odklone opazimo šele ob opozorilih narave. Mislim na suše in naravne nesreče.

Potemtakem dosegate dobre številke pri ločenem zbiranju odpadkov? Kakšna je struktura, koliko odložite in kako je po napovedanih ukrepih Ministrstva za okolje in prostor s prevzemom odpadne embalaže?

Naše podjetje je med prvimi začelo z ločevanjem. Uvajali smo nič koliko novosti, ki so jih občani hitro in dobro sprejeli. Standard storitev zbiranja odpadkov je v občinah Bled in Gorje resnično visok. Po zeleni odpad pridemo domov 2x letno, 2x letno po kosovni odpad in gradbeni material. Vsako gospodinjstvo dobi 100 brezplačnih biorazgradljivih vrečk za bio odpad. Odlaga jih na eko otokih. Posode za smeti redno peremo visokotlačno z zato namenskimi kamioni in zbirni center imamo odprt med tednom od 7-19. ure. Eko otoke vsak dan pregledujemo in po potrebi čistimo. Naša posebnost je tudi ta, da imamo na eko otokih posode za manjše količine zelenega odreza. Vse to je že vključeno v ceno storitev in se jih občanom dodatno ne zaračunava.

Številke?

Visoke. Delež ločeno zbranih frakcij v obeh občinah je skoraj 80 % in je med najvišjimi v Sloveniji. Tako smo v lanskem letu zbrali 21 % mešanih komunalnih odpadkov, 20 % gradbenega materiala, 12 % mešane embalaže, po 8 % papirja in bio odpada, po 7 % odpadnega lesa, stekla in zelenega odreza. Vse frakcije prevzamejo pooblaščeni izvajalci. Pri prevzemu odpadne embalaže je boljše, še vedno pa je kar nekaj nakopičene in upamo, da bo prevzeta pred turistično sezono.

To obiskovalci pričakujejo, saj si turistična destinacija Bled postavlja visoke standarde pri urejenosti okolja in kakovosti življenja, še posebej pri zbiranju odpadkov. Ali se poleg mešanih komunalnih odpadkov, plastike in biorazgradljivih odpadkov odločate tudi za zbiranje drugih frakcij (tekstil, steklo, papir itd.). So turisti okoljsko osveščeni?

V našem podjetju zbiramo 34 različnih frakcij in vsako leto se delež ločeno zbranih frakcij povečuje. Občani si zelo prizadevajo. V zadnjih nekaj letih pa se usmerjamo k turističnemu gospodarstvu, kjer je še veliko rezerv. Na Bledu imamo že prvi Zero Waste hotel v Sloveniji. V nekem drugem hotelu so ob prenovi poslušali naše smernice in so npr. iz sob umaknili koš za odpadke ter ga preselili na hodnik. Naprej. Nekateri hoteli so se odločili, da ne bodo več servirali hrane v majhnih plastičnih embalažah, temveč jo gost lahko sam vzame iz večjih posod. Pri nekaterih prireditvah ob jezeru na promenadi so opustili vse vrste plastike. Nadomestili so jo z biorazgradljivo embalažo. Tudi koši okoli jezerske sklede so po večini ločevalni. Vse te spremembe gostje dojemajo pozitivno in spoštujejo našo odločitev. Sicer opažamo razliko med obnašanji gostov iz različnih kultur. Zahodnjaki po večini nimajo nikakršnih težav, dočim nekateri gostje iz drugih delov sveta brez težav odvržejo prazno vrečko čipsa v jezero. Lani je naša destinacija posnela tudi kratek videospot o okoljskem vedenju na Bledu, da gostom bolj nazorno pokažemo, kaj želimo. Oglejte si ga na: https://youtu.be/ffnMUBm6rsE

Vaš slogan Iz škarta ustvarjamo art spodbuja ponovno uporabo, spreminjanje potrošniških navad in izdelkom podaljšuje življenje. Kako so občani sprejeli možnosti, ki jim jih daje Center ponovne rabe Škart

Center ponovne uporabe smo končno odprli, saj ga je Bled resnično potreboval. Življenjski standard na Bledu je dokaj visok. Torej je veliko odpadkov, ki so še uporabni. Na zbirnem centru dobivamo veliko starin, ki pričajo o življenju na Bledu in okolici. Obisk je zadovoljiv, več pa ga pričakujemo med glavno turistično sezono, saj turisti radi brskajo po podobnih trgovinah.

Center ima poslanstvo. Občanom in drugim želi obuditi stara modra obnašanja, da ni vse takoj za v smeti. Predmet se lahko popravi, predela ali uporabi drugje. Moram omeniti še socialno noto, saj smo zaposlili invalidno osebo, ki je bila pred tem dolgo časa na zavodu za zaposlovanje.

Bled se je lani uvrstil med sto najbolj zelenih in trajnostnih destinacij na svetu na srečanju neprofitne organizacije Green destination. S čim si je Bled zaslužil to priznanje?

Destinacija Bled kot zaokrožena celota je idealna za uresničevanje zelenih strategij. Domačini smo na Podobo raja izredno ponosni. Želimo jo ohraniti. Ne mirujemo, uvajamo zelene rešitve. Urejamo promet. Zapirajo se parkirišča okoli jezerske sklede. Bled je dobil 32 elektro polnilnic. Vzpostavljena je bila mreža izposoje elektro koles. Pravkar potekajo pogovori o konceptu trajnostnega javnega prevoza. K zlatemu znaku je pripomoglo tudi naše podjetje z vzorno urejenim zbiranjem odpadkov ter ostalimi dejavnostmi, npr. z urejanjem kraja. Destinacija Bled je čista. Težko boste našli pločevinko ob cesti, saj so naše dežurne službe na terenu vsak dan in večkrat na dan v tednu.

Slovenija slovi po znatnih količinah vode, zato preseneča, da na vašem območju prihaja do motenj pri oskrbi z vodo. Zakaj? Ni bilo dovolj naložb v javi vodovod? Načrtujete prenovo vodovodov?

Prvi javni vodovod na Bledu je iz leta 1910 in veliko vodov je še iz tistega časa. Večjih motenj z oskrbo kljub temu ne zaznavamo, zavedamo pa se, da do njih zaradi iztrošenosti prihaja. V bližnji preteklosti je bilo vlaganj v vodovodno omrežje vsekakor premalo, kar je predvsem posledica nepridobivanja evropskih sredstev, ki so take naložbe podpirale. Naši vodni viri so resnično bogati, tako da lahko brez večjih težav pokrivamo poletne sezone, ko se količina porabljene vode poveča za skoraj 200%. V prihodnje večjih sistemskih investicijskih vlaganj v vodovod ne pričakujemo. Obe občini pa pri različnih gradbenih posegih redno poskrbita za nov vodovod na tistem delu. To nas veseli, saj tudi z manjšimi koraki uspešno obnavljamo vodovodni sistem, v povprečju najmanj 5 km na leto.

Uvedli ste blejsko kartico z dovolilnico za parkiranje, a Bled je očitno premajhen za dovolj parkirnih mest. Kakšne so možnosti za usmeritev turistov k drugačnemu prevoznemu sredstvu, pred vstopom na ožje območje, in kakšne so možnosti za takšno prometno ureditev, ki bi dala Bledu kot občini na območju Alpe Adria resnično zeleno identiteto? Kdaj obvoznica?

Bled je zadnjih nekaj let zelo obiskana destinacija. Število nočitev se je močno povečalo, še več pa je enodnevnih obiskovalcev, ki močno obremenjujejo pomanjkljivo infrastrukturo. V zadnjih letih se pospešeno gradijo novi parkirni prostori na obrobju. Najnovejše bo zraslo letos pod blejskim gradom. Prav tako se letos ureja pametna signalizacija, ki bo obiskovalce usmerjala na prazna parkirišča. Severna razbremenilna cesta je zgrajena, južna pa naj bi se začela graditi še letos jeseni in naj bi bila gotova do 2022. Upamo, da se to res zgodi in da ustrezne državne službe ne bodo iskale izgovorov zaradi ohlajanja gospodarske rasti in proračunskih težav.

Katere objekte turistične infrastrukture, za katere skrbi komunala, zahtevajo posebno skrb pri upravljanju in kako je z vlaganji?

Naše podjetje upravlja še tri objekte v lasti občine Bled: sankališče in smučišče Straža Bled, Ledeno dvorano Bled in Grajsko kopališče. Vsi objekti so v zrelih letih, a odlično vzdrževani, da destinaciji omogočajo dodatno ponudbo. V preteklih letih so objekti prejeli izdatna vlaganja tako v opremo kot tudi v promocijo. Kot posebnost lahko izpostavim to, da se objekti preživljajo sami, brez sofinanciranja obratovalnih stroškov s strani občine.

Kakšno je razmerje pri realizaciji prihodkov, kolikšen delež vam dajo storitve iz dejavnosti javne gospodarske službe in koliko zaslužite na trgu?

Podjetje ustvari skoraj polovico prihodkov na trgu. JGS prinaša nekaj več kot polovico. Znaten delež tržnih prihodkov je od objektov, ki jih ob aktivnem trženju vsako leto obišče več obiskovalcev.

Načrti v tem letu?

Ostati ponudnik komunalnih storitev na najvišjem nivoju tako za občane kot goste. Uspešno se spoprijeti s poletno sezono, kjer pričakujemo zopet množičen obisk destinacije in sodelavcem nuditi stabilno okolje z najboljšo zaščitno opremo in pristnimi odnosi.