Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Zavržene hrane nekoliko manj, najbolj razsipna so gospodinjstva - EOL 136/137

Hrana med odpadki | Tanja Vidic |
 
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je objavil revidirane podatke o količinah nastale odpadne hrane in ravnanju z njo za daljše obdobje 2013–2017. Revizija je rezultat drugega mednarodno podprtega projekta. Njegov namen je bil, da se nadgradi metodologija za statistično spremljanje količin v Sloveniji nastale odpadne hrane in ravnanja z njo ter tako izboljša kakovost podatkov o odpadni hrani na nacionalni ravni.
 

Največ odpadne hrane v gospodinjstvih

Nastajanje odpadne hrane, Slovenija * Ne vključuje odpadne hrane, ki se hišno kompostira ali zavrže v kanalizacijsko omrežje. ** Vključuje odpadno hrano, ki nastaja v gostinstvu in v drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana (npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele). *** Ostanki organskega izvora, ki izhajajo iz dejavnosti proizvodnje hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo živalske krme, ne sodijo v okvir odpadne hrane. Vir: SURS

Količina odpadne hrane se je v obdobju 2013–2016 povečevala, v 2017 pa je glede na prejšnje leto nekoliko upadla. V 2017 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kg hrane ali 4 % manj kot v 2016, ko jo je zavrgel povprečno 67 kg, in hkrati 11 % več kot v 2013, ko jo je zavrgel povprečno 57 kg. Od skoraj 131.800 ton odpadne hrane, ki smo jo proizvedli v Sloveniji v 2017, je bilo po oceni 38 % užitnega dela, ki bi ga lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. 62 % odpadne hrane so bili neužitni deli, npr. kosti, koščice, olupki, jajčne lupine, lupine, luščine itd., ki se jim večinoma ne da izogniti. Odpadna hrana je v 2017 predstavljala zgolj 2 % količine vseh nastalih odpadkov, vendar je njeno nastajanje sporno z moralnega, socialnega, okoljskega in ekonomskega vidika.

Največ odpadne hrane, polovica, nastane v gospodinjstvih. V 2017 so gospodinjstva v Sloveniji proizvedla skoraj 67.600 ton odpadne hrane. V primerjavi z 2016 je bila ta količina za malo več kot odstotek manjša, v primerjavi z 2013 pa za nekaj več kot 7 odstotkov večja. V gospodinjstvih nastala odpadna hrana je v 2017 predstavljala 11 % vseh v gospodinjstvih nastalih komunalnih odpadkov.

Tretjina odpadne hrane nastane v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele. V teh dejavnostih je v 2017 nastalo nekoliko manj kot 40.600 ton odpadne hrane, kar je skoraj 8 % manj kot v 2016 in skoraj 6 % več kot v 2013.

Desetina odpadne hrane nastane v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe idr. V 2017 je v tej dejavnosti nastalo okoli 13.100 ton odpadne hrane ali skoraj 10 % manj kot v 2016, ko je v omenjeni dejavnosti nastalo okoli 14.500 ton odpadne hrane.

Najmanj odpadne hrane, malo manj kot desetina, nastane pri proizvodnji hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane). Ostanki organskega izvora, ki izhajajo iz dejavnosti proizvodnja hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med odpadno hrano. V 2017 je v tej dejavnosti nastalo skoraj 10.500 ton odpadne hrane, kar je okoli 2 % manj kot v letu 2016, vendar pa hkrati za skoraj 32 % več kot v 2013.

Več odpadne hrane se stabilizira

Ravnanje z odpadno hrano, Slovenija * Biološka stabilizacija kot del mehansko-biološke obdelave mešanih komunalnih odpadkov. ** Vključuje druge postopke predelave (sosežig, rafiniranje olja, druga biološka predelava) in odstranjevanja (sežig in odlaganje). Vir: SURS

Odpadna hrana, ki konča v sistemu ravnanja z odpadki, se v največji meri predela v bioplinarnah, sledi predelava v kompostarnah. Delež odpadne hrane, ki se je predelala v bioplinarnah, se je v obdobju 2013–2016 povečeval (s 35 % v 2013 na 48 % v 2016), v 2017 pa je nekoliko upadel (na 46 %). Delež odpadne hrane, ki se predela v kompostarnah, se je v letih od 2013 do 2017 gibal med 29 in 34 %. V 2017 se je v kompostarnah predelalo skoraj 39.600 ton odpadne hrane ali 30 % v tem letu nastale odpadne hrane.

Po letu 2015 je treba skladno z veljavno odpadkovno zakonodajo vso odpadno hrano, ki se zbere skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, pred odlaganjem biološko stabilizirati v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (MBO). Delež odpadne hrane, ki se pred odlaganjem biološko stabilizira, se je v obdobju 2013–2017 povečal in je v 2017 znašal 22 %.

Drugo ravnanje z odpadno hrano zajema postopke, kot so sosežig in sežig, ponovno rafiniranje olja, drugi postopki biološke predelave ter odlaganje. V obdobju 2013–2017 se je zmanjšal delež drugega ravnanja z odpadno hrano (s 23 % v 2013 na 2 % v 2017) predvsem zaradi zmanjševanja količin neposredno odložene odpadne hrane.

Količinsko ovrednotenje odpadne hrane je nujno za oblikovanje učinkovite politike preprečevanja oziroma zmanjševanja količin odpadne hrane in ravnanja z njo ter merjenje uspešnosti pri doseganju ciljev glede preprečevanja oziroma zmanjševanja njenih količin.

Odpadna hrana po izvoru, Slovenija, 2017. Vir: SURS. © SURS