Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Podzemlja ne raziskujemo dovolj, s tlemi pa ravnamo netrajnostno - EOL 136/137

Okoljevarstvene šole |
 
Od zraka in vode k tlom. To so teme, ki so jih doslej slovenske okoljevarstvene šole (Srednja šola Slovenj Gradec in Muta, Šolski center Ptuj Biotehniška šola, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja in Šola za rudarstvo in varstvo okolja) uvrstile na že tradicionalno strokovno konferenco za delegacije dijakov in profesorjev. Naslov letošnjega januarskega srečanja: Gospodarjenje s prostorom in kakovost tal. Zakaj tla? Ne le zaradi nove prostorske in gradbene zakonodaje. Predvsem zato, ker so tla doslej v slovenski razvojni in okoljski politiki, a tudi v izobraževanju, ostala preveč na obrobju. Kot da so spregledani njihova multifuncionalnost in vsi darovi, ki jih dajejo tla človeku in okolju.
 

Od leve proti desni: Jože Volfand, Peter Rozman, Gvido Jager, Irena Posavec, Doris Letina, Ana Vidmar, dr. Ana Mladenovič, dr. Miloš Bavec, Nuša Vanič, dr. Boštjan VrščajStrokovne konference okoljevarstvenih šol vedno širijo in poglabljajo znanja. Ne zgolj s teoretskimi predstavitvami. Predvsem s pogledom v prakso in s seznamom vabljivih priložnosti, kaj se da spremeniti, da bi od tal znali modro sprejemati darove in hkrati z njimi ravnati bolj trajnostno kot doslej. Na letošnjem strokovnem srečanju, ki ga je gostila Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje, so s predavanji sodelovali dr. Boštjan Vrščaj, dr. Miloš Bavec, Ana Vidmar, dr. Ana Mladenovič in Nuša Vanič, v moderiranem pogovoru z Jožetom Volfandom, glavnim urednikom revije EOL, pa Doris Letina z Zveze podeželske mladine.

Kaj skriva zemlja pod površjem in kako upravljamo s podzemnimi viri

Dr. Miloš Bavec, Geološki zavod Slovenije

Dr. Miloš Bavec se je najprej vprašal, kaj ponuja zemljino podpovršje. Veliko. Mineralne surovine (kovinske, nekovinske, energetske), podzemno vodo (pitno vodo, termalno vodo), toploto in prostor za razvoj infrastrukture ter skladiščenje (plina, odpadkov). Spopad za prevlado v podzemlju traja od nekdaj. Zdaj je interesov za rabo podzemnih virov vse več, a tudi tehnološki razvoj olajšuje dostop do globin, ki odkrivajo bogastva v notranjosti zemlje. Ob vse večji potrebi po 3D podatkih, 3D vpogledu in 3D prostorskem načrtovanju se hkrati zaostrujejo etična, pravna, upravna in statusna vprašanja ob vdorih v podzemlje.

Za Slovenijo je značilno, da je podpovršje javna last. Ker je tako, ni nihče lastnik, zato država podeljuje koncesije in nadzira, ali koncesionarji upoštevajo omejitve pri rabi virov, na primer geotermalne vode. V Sloveniji del podzemlja poznamo ali spoznavamo. Z geološkim kartiranjem, vrtanjem in drugimi metodami. Za kakovostno upravljanje z naravnimi viri, za načrtovanje in gradnjo infrastrukture, za prostorsko načrtovanje in za boljše poznavanje danosti podzemlja je potrebno sistematično zbiranje geoloških in drugih podatkov na površju in pod površjem.

V Sloveniji razmeroma dobro vemo, kako bogati smo z mineralnimi surovinami. Rudarska knjiga je primer dobre ureditve v EU. A slovenski geološki pogled v globino podzemlja ne sega daleč. Dr. Miloš Bavec meni, da se bo Slovenija morala kmalu odločiti za smotrno upravljanje z naravnimi vir pod zemljinim površjem. Zdaj teh virov ne pozna dobro, ker ne vlaga v izdelavo sodobnih geoloških kart za posamezne strateške vire.

Zeleno, modro in rjavo: vloga in pomen tal v okolju in izobraževalna vrzel

Dr. Borut Vrščaj, Kmetijski inštitut Slovenije

Tla so izjemno heterogen medij z različnimi kemijskimi, fizikalnimi in biotskimi lastnostmi, omogočajo življenje kopenskih ekosistemov, oblikujejo habitate, določajo potenciale, posebnosti, a tudi tveganja v prostoru, predvsem pa nam omogočajo bivanje. Ki naj bi bilo dobro.

Toda tla niso samo trden temelj našega bivanja in zemlja ne daje le hrane, če ohranjamo njeno rodovitnost. Ekosistemske storitve tal so raznovrstne. A na prvem mestu je seveda rast in razvoj rastlin, tudi gozda, potem filtriranje oz. čiščenje voda in ustvarjanje biološkega okolja. Prostorske storitve tal odpirajo človeku vrata za različne dejavnosti, za poselitev in bivanje. Gradnja infrastrukture v prostoru je bistven del kakovosti bivanja sodobnega človeka. Prav posegi v prostor najpogosteje upravičeno sprožijo vprašanja, ali so tla prepoznana kot strateški medij razvoja. Dr. Borut Vrščaj je tla označil kot vir surovin in energije, omenil pa je tudi njihovo arhivsko funkcijo. Z multifunkcionalnostjo opravljajo tla tiste storitve, ki omogočajo in določajo življenje na kopnem. Zato so degradacije tal degradacije ekosistemov. Če ni trajnostnega upravljanja s tlemi, je skrhan eden izmed temeljev trajnostnega razvoja države.

Morda bo v Slovenji k drugačnemu razumevanju razvojne vloge tal pripomoglo Slovensko partnerstvo za tla. To prostovoljno združenje je bilo ustanovljeno 5. decembra 2017. Združuje organizacije in posameznike, ki želijo prispevati k trajnostnemu upravljanju in varovanju tal kot pomembnega neobnovljivega naravnega vira v Sloveniji. Tla toliko postorijo za človeka in življenje v okolju, da je prepoznavanje njihove multifunkcionalne vloge preskromno na vseh ravneh.

Sistem urejanja prostora v Sloveniji

Ana Vidmar, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja

Ana Vidmar je pojasnila značilnosti nove, prostorske zakonodaje. Urejanje prostora je opredelila kot nepretrgan kompleksen proces, ki obsega prostorsko načrtovanje, izvajanje ukrepov zemljiške politike, spremljanje stanja v prostoru in zagotavljanje ustreznih informacijskih storitev. Posebej se je zaustavila pri ciljih, ki jih želi doseči kakovostno urejanja prostora, in pri tem poudarila, da gre pri tem za javni interes.

Med cilji, ki so prednostni, so: varovanje prostora kot ocenjene naravne dobrine, zagotavljanje priprave in izvajanje prostorskih aktov, omogočanje kakovostnih življenjskih razmer in zdravega življenjskega okolja, omogočanje ustreznega in univerzalnega dostopa do družbene in gospodarske javne infrastrukture, policentričnega sistema razvoja naselij in urbanega razvoja mest in širših mestnih območij. Seveda je med cilji zapisana tudi nacionalna raba prostora in ohranjanje prostorske zmogljivosti za sedanje in prihodnje generacije.

Vendar je navedene in druge cilje težko doseči, saj se pri urejanju prostora srečujejo interesi različnih nosilcev urejanja prostora. V Sloveniji jih ni malo: komisija Vlade RS za prostorski razvoj, prostorski svet, pripravljavec prostorskega akta, pobudnik, investitor načrtovane ureditve, izdelovalec prostorskega akta, občinski urbanist, nevladne organizacije, Ul in GURS, izvajalci ocenjevanje vrednosti, zainteresirana javnost.

Pa tudi prostorskih aktov ni malo. Na primer pri prostorskih izvedbenih aktih, pri katerih pogosto pride do zamikov pri sprejemanju, so: Državni prostorski načrt (DPN), Uredba o najustreznejši varianti, Uredba o varovanem območju PUDP, Občinski prostorski načrt (OPN), Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) in Odlok o urejanju podobe naselij in krajine.

Reciklirani gradbeni odpadki – vir surovin za gradbeništvo

Dr. Ana Mladenovič, Zavod za gradbeništvo

V EU nastane letno na prebivalca 2 do 3 tone odpadkov, komunalnih, gradbenih in industrijskih. Odloži se jih več kot 70 %. Evropi, tudi Sloveniji, manjka surovin. Seznam kritičnih surovin se daljša. In kaj se zgodi z odpadki po uporabi? V krožnem gospodarstvu se izdelek po uporabi ne zavrže, pač pa se ga vrne v ponovno porabo in se tako ohranja vrednost surovine. Ponovna uporaba in večja stopnja recikliranja na vseh področjih pomeni postopni prehod v družbo recikliranja.

V gradbeništvu je enaka filozofija. Z odpadkom enega sistema nahranimo drug sistem. Pri materialih sta najpomembnejši lastnosti njihova uporabnost in okoljski odtis. Dr. Ana Mladenovič je razložila, da v okolju nastajajo velike količine odpadkov, gradbenih še posebej. Novi proizvodi iz odpadkov so lahko boljši in cenejši od tradicionalnih. Toksične snovi v odpadkih se imobilizirajo. Tradicionalna gradbeniška tehnologija pa omogoča izvedljivost različnih postopkov, da se iz odpadka proizvede nov proizvod. Odpadki tako nadomeščajo naravni agregat in/ali konvencionalno vezivo, kot so cement, apno in bitumen. Reciklirani agregat je agregat iz gradbenih ruševin. Ali je vseeno, kako rušimo objekte? Ne. Pristopov je več, pojasnjuje dr. Ana Mladenovič, a edino pravilno je selektivno rušenje. Eksplozivno rušenje je najslabše. Selektivno je najboljše zaradi zdravja ljudi in okolja in zaradi boljše kakovosti materialov. Pri nepravilnem rušenju se lahko sprostijo nevarni materiali, od azbesta do polikloriranih bifenilov in raznih olj. Posebej se je zadržala pri nevarnostih azbesta. Zakonodaja zahteva, da se pred rušenjem naredi evalvacija stavbe in se nevarne materiale, tudi azbest, odstrani. Reciklirani agregati so v gradbeništvu zaželeni. Po predelavi odpadek izgubi status odpadka in postane sekundarna surovina.

Vloga naravovarstvenega nadzora pri gradnji HE Brežice

Nuša Vanič, Savaprojekt d.o.o., Krško

Univerzitetna diplomirana ekologinja Nuša Vanič je razložila, kako je potekal naravovarstveni nadzor pri gradnji hidroelektrarne Brežice in kako so uspeli v sodelovanju z investitorjem in drugimi deležniki izpolniti vse, zelo odgovorno, strokovno in uspešno, kot je zahtevalo okoljevarstveno soglasje. Zadržala se je ob jezovni zgradbi in akumulacijskem bazenu. A največ strokovnega dela je zahtevala ohranitev habitatov. Uredili so 6 nadomestnih habitatov. Poskrbeli za ribjo stezo, netopirnice, ekocelice, potopljena debla, plitvine, presadili odrasla drevesa, kar je bil poseben podvig, več prehodov za vodne organizme in podobno. V skupini za posamezne živalske in rastlinske vrste so sodelovali strokovnjaki za želve, netopirje, saproksilne hrošče, žuželke, ribe, ekoremediacije, divjad in drugi. Izkušnje pri HE Brežice bodo odlična priprava za najboljše naravovarstvene ureditve pri HE Mokrice.

Razvoj podeželja in zaposlitvene možnosti mladih

Doris Letina, Zveza podeželske mladine

Doris Letina kmetuje v Selu na Goričkem, kjer na družinski kmetiji pridelujejo jabolka, orehe in slive. Zdaj končuje magisterij na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Na kmetiji bo ostala, čeprav ni lahko. Ob lanski izredni letini sadja so bile odkupne cene zelo nizke in kmet ne more dostojno živeti brez subvencij. Vendar je v programu večkrat povabila dijakinje in dijake, naj se pridružijo Zvezi podeželske mladine in razmišljajo o priložnostih zaposlitve na kmetijskih gospodarstvih. Po njenem ima slovensko ruralno okolje velik potencial, vendar bo za mlade manj zanimiv, če ne bo zgrajena infrastruktura, ki omogoča ustrezno kakovost življenja. Predstavila je tudi Akcijski načrt za delo z mladimi kmeti v letih 2015-2020. Trdno je prepričana, da je interes mladih za kmetijstvo na podeželju neposredno povezano z razvojem podeželja, infrastrukturo in dostopom do interneta.