Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

S kalkulatorjem merijo vse vplive izobraževalnega procesa na okolje - EOL 134-135

Okoljski odtis v šolah in senzor dobrega počutja |
 
Okoljski odtis je najprej povezan z gradnjo stavbe, ko je v uporabi, pa je vpliv na okolje povezan z energijo, mobilnostjo in porabo drugih virov, vključno s hrano in kemikalijami. Kako meriti vplive, katere podatke zbirati, s kakšno metodologijo? Na to odgovarja mag. Jure Vetršek, ki dela na Inovacijsko razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani na dveh projektih. Oba povezana s človekovim bivanjem in zdravjem in med drugim z vprašanjem, kako motivirati človeka za spremembe življenjskih navad. Seveda je najbolje začeti v šolah. Zato je prav vabljiv mednarodni projekt EDUFOOTPRINT, ki v šole prinaša kalkulator za izračunavanje okoljskega odtisa celotnega izobraževalnega procesa. Uvajajo ga v šole na mediteranskem območju, a so ga preizkusili tudi v Sloveniji. In zakaj je vabljiv projekt MOBISTYLE? Tudi to pojasnjuje sogovornik mag. Jure Vetršek.
 
mag. Jure Vetršek, Inovacijsko razvojni inštitut Univerze v Ljubljani
mag. Jure Vetršek, Inovacijsko razvojni inštitut Univerze v Ljubljani

Kje na tujem ste v sodelovanju z Ambiente Italia, ki je partner projekta EduFootprint, že preizkusili kalkulator za izračunavanje okoljskega odtisa izobraževalnega procesa?

Orodje za izračun je bilo najprej potrebno razviti. Uporabljena je bila relativno nova metodologija okoljskega odtisa organizacije (ang. OEF). Definiramo funkcionalno enoto, portfolio izdelka. To je količino in vrsto virov in postopkov, ki jih uporablja organizacija v določenem časovnem intervalu, na primer v enem letu. V primeru Edufootprint je funkcionalna enota “en študent« ali otrok ali šolar, ki je vpisan v določeno šolo ali univerzo. Pri definiranju aktivnosti v procesu izobraževanja upoštevamo vse povezave v določeni šoli, torej izobraževalni proces in povezane aktivnosti. Celoten sistem je razdeljen na tri module: neposredne podporne storitve (ang. upstream), izobraževalni proces (ang. core) in posredne podporne storitve (ang. downstreem).

Kje ste preizkusili orodje in kakšen je bil odziv šol?

Na 62 šolah v Italiji, Španiji, Sloveniji, na Portugalskem, Grčiji in Albaniji. Podatki so bili pridobljeni za dve obdobji, in sicer za šolsko leto 2015-2016 kot izhodišče. Dobljeni rezultati v vsaki šoli so postavili temelje, na podlagi katerih je mogoče izvesti pomembne izboljšave za zmanjševanje njihovega okoljskega odtisa, ter za šolsko leto 2017-2018. Projekt se zaključi drugo leto. Podatki za 2. obdobje in odzivi oziroma učinki pa so še v fazi zbiranja.

Zakaj okoljski odtis?

Okoljski odtis je vpliv, ki ga imajo na okolje oseba, delovna organizacija ali aktivnost. Primer: količina uporabljenih naravnih virov in količina proizvedenih škodljivih plinov. Vsaka organizacija bi si morala prizadevati za ničelni okoljski odtis. Gre za ohranjanje, obnavljanje in nadomeščanje naravnih virov, ki jih pri svojem delu uporablja. Predlagana metodologija oziroma priporočilo EU 2013/179/EU definira skupek indikatorjev, ki so povezani z najpomembnejšimi dejavniki vpliva na okolje. To so emisije toplogrednih plinov, učinkovitost uporabe virov, poraba vode in podobno. Osnovna metodologija vključuje določanje življenjskega cikla z upoštevanjem materialnega in energijskega toka ter posledične emisije in tok odpadkov, ki ga proizvedejo proizvod ali aktivnosti določene organizacije.

Vsem, ki delajo v šolah, potemtakem kalkulator pomaga, da merijo vplive na okolje ne le, ko gre za učinkovito rabo vode in energije, pač pa tudi pri porabi izdelkov in njihovem življenjskem ciklusu, mobilnosti in hrani. Podatkov ni malo. Kako jih na šoli beležijo in vnašajo?

Pri nas podatke pridobivamo s pomočjo mesečnih položnic za energente in vodo iz sistema energetskega knjigovodstva, kjer je to na voljo. Podatke o ostalem se sprotno pridobiva iz računov za javna naročila oziroma od ponudnikov posameznega segmenta. Npr. zmagovalec na javnem naročilu za dobavo nekega materiala ima najboljšo evidenco o količinah in vrstah materiala. Z ustrezno komunikacijo naročnika je vse te podatke moč dobiti v ustrezni obliki za uporabo pri izračunu. V orodje se vnaša le količine posameznih snovi, nato pa se izračunajo vplivi v življenjski dobi s pomočjo faktorjev za posamezne kategorije vpliva. Ravno zaradi velike količine podatkov za osnovno orodje in posledično velike kompleksnosti smo se odločili tudi za poenostavljeno različico. To je aplikacija EduFootprint, ki je dostopna na Google Play. Uporabna je kot orodje za začetek poučevanja okoljskih vplivov v šoli. Če poenostavim. Da čim bolj smotrno razporedimo svoj čas in vire oziroma da dosežemo čim večji učinek, moramo vedeti, kaj najbolj vpliva na okolje. V aplikacij so zbrani realni podatki tudi za nekaj slovenskih šol. Vse je zastavljeno tako, da lahko sistem v prihodnje razširimo na vse slovenske šole.

Katere skupine podatkov najbolj izstopijo kot netrajnostna praksa v šolah in kako boste model ocenjevanja prenesli v mediteranske države?

V skladu s pričakovanji v fazi obratovanja povzročajo največji okoljski odtis energija, elektrika in toplota ter seveda mobilnost. Model je preko vključevanja partnerjev iz MED držav že prenesen v to regijo. Okoljski odtis šole je najprej povezan z gradnjo stavbe, mislim na materiale, stroje …, v fazi uporabe stavbe pa je vpliv na okolje povezan z dovedeno energijo, mobilnostjo in porabo ostalih virov, vključno s hrano in kemikalijami. Stavbe so odgovorne za ~40% končne porabe energije in ~36% emisij toplogrednih plinov v EU. Približno 50% sredozemskih stavb pa je starih več kot 50 let. Sledenje kaže, da se je treba ukvarjati z obstoječimi stavbami, ker nam zmanjkuje časa za gradnjo novih z nizkim okoljskim vplivom. V stavbah, kamor spadajo tudi šole, preživimo 90% svojega časa. Zagotoviti nam morajo kakovostno bivanje ob ustrezni energetski učinkovitosti. Tega ne smemo pozabiti.

Na prvem mestu energija in mobilnost?

Toplotna energija oziroma njena proizvodnja je eden izmed glavnih vzrokov globalnega segrevanja. Električna energija je zaradi enostavnega prenosa in možnosti pretvorbe v katero koli drugo obliko najdragocenejša oblika energije. Uporabljamo jo za delovanje razsvetljave, opreme, pripravo sanitarne tople vode, delovanje aparatov v kuhinji in delovanje stavbnih sistemov. Mobilnost vključuje različne načine prevažanja, avto, avtobus, vlak, letalo … Prevozna sredstva uporabljajo pretežno fosilna goriva, ki povzročajo globalno segrevanje in lokalno onesnaženje. Tudi uporaba papirja v šolah prispeva k okoljskemu odtisu, vidimo pa, da v manjši meri. Ravno zato je namen aplikacije, da ljudje dobijo občutek, kako razporediti svoja sredstva in čas v skrbi za trajnostno preživetje na planetu.

EduFootprint kalkulator ste preizkusili na nekaterih fakultetah v Sloveniji. Rezultati?

Med analizo podatkov je bilo ugotovljeno, da je orodje zelo uporabno za celovito oceno emisij CO2 v izobraževalnem procesu.
Med analizo podatkov je bilo ugotovljeno, da je orodje zelo uporabno za celovito oceno emisij CO2 v izobraževalnem procesu.

Na pilotnem območju EduFootprint je v Sloveniji vključenih 5 stavb s skupno površino ~73.000 m2. Razlikujejo se glede na energetske karakteristike, od novih do energetsko učinkovitih ter na drugi strani energetsko neučinkovitih.

Med analizo podatkov je bilo ugotovljeno, da je orodje zelo uporabno za celovito oceno emisij CO2 v izobraževalnem procesu.

Ker CO2 običajno ni najboljša informacija za motivacijo uporabnikov stavbe, akcijski načrt IRI UL vsebuje kombinacijo različnih ukrepov. Z njimi lahko vplivamo na vedenje uporabnikov za boljšo energetsko učinkovitost ob zagotavljanju zdravega in produktivnega notranjega okolja. Rezultati kažejo, da na emisije najbolj vplivata toplota in električna energija stavbe, sledi jima mobilnost, ostalo pa prispeva manjši delež. Ocenjujemo fazo obratovanja stavbe, ne pa izgradnje, ker med uporabo lahko vplivamo le še na to.

Kako lahko v projektu implementacijo učinkovitih praks povežete z lokalnimi akcijskimi načrti trajnostne energije?

V Sloveniji je to Lokalni Energetski Koncept (LEK) oziroma v skladu s konvencijo županov Akcijski načrt trajnostne energije (SEAP). Pripravljajo in izvajajo jih lokalne skupnosti. Javne stavbe v lasti oziroma upravljanju lokalnih skupnosti so manjši del rabe energije. Glavnina so industrija, promet in zasebne stanovanjske ter poslovne stavbe. Ne glede na to so javne stavbe pomembne zaradi zgleda, ki ga dajejo. Pri tem so še zlasti pomembne šole zaradi vpliva na vedenje šolarjev, a tudi prelivanja navad staršem in starim staršem. Da lokalnim skupnostim približamo vpliv in možnosti izboljšav v času obratovanja stavb, smo organizirali dogodke v lokalnih skupnostih. Ključnim akterjem želimo približati ugotovitve in jim dati na uporabo razvita orodja.

S projektom MOBISTYLE ciljate predvsem na to, kako motivirati posameznika s privlačnimi informacijami, da bo spremenil svoje obnašanje/vedenje pri rabi energije. Kaj lahko posameznika najbolj motivira? Zdravje? Kaj mu bodo povedale vaše informacije?

Uporabniki stavb imamo na voljo veliko podatkov, ki jih dobimo iz opreme in senzorjev. Zbirajo in prikazujejo jih razne digitalne naprave, merilniki in nosljive naprave, nadzorni sistemi in stavbna avtomatizacija. Ti podatki ljudem pogosto niso jasni in razumljivi, kaj šele uporabni. Raziskovalci v projektu MOBISTYLE smo ugotovili, da varčevanje z energijo in skrb za okolje nista nujno pomembni spodbudi za spreminjanje uporabniških navad. Kot kaže, so za ljudi bolj pomembne informacije o rabi energije in vedenju uporabnikov, če so nadgrajene še s podatki o kakovosti notranjega okolja, osebnem počutju in zdravem načinu življenja. Z vključevanjem privlačnih in relevantnih informacij lahko prej vzbudimo zanimanje uporabnikov, zagotovimo trajno spreminjanje njihovih navad, povezanih s porabo energije, ter spodbujamo bolj zdrav način življenja v stavbah.

Kako konkretno?

Konkretno bodo uporabniki v demo stavbah, ki so opremljene z namensko senzoriko, na ne invaziven način obveščeni o kakovosti zraka. Za tiste, ki se bodo bolj zanimali za informacijske rešitve, pa imamo na voljo aplikacijo, ki bo za posamezen prostor predlagala aktivnosti glede na meritve v živo. Ko bo npr. izmerjena visoka vrednost izdihanega CO2 in bo okno zaprto, bo uporabniku nežno priporočeno, da prezrači, saj bo ob nasprotnem primeru lahko doživel slabo počutje. Padejo tudi njegove kognitivne sposobnosti, kar je še zlati pomembno v učnem procesu. Je pa to tudi negativen vpliv na produktivnost v podjetjih.