Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Razvojno in prostorsko načrtovanje ne more mimo podnebnih projekcij - EOL 134-135

Prilagajanje podnebnim spremembam | Barbara Simonič |
 
Že Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) iz leta 1992 opredeljuje cilje na področju prilagajanja podnebnim spremembam. Pariški sporazum, ki je 4. 11. 2016 stopil v veljavo, pa določa tudi obvezo držav, da pristopijo k pripravi politik in ukrepov prilagajanja po letu 2020. V Evropski uniji zakonodajnih obvez za pripravo politik prilagajanja še ni. Strategija prilagajanja EU podnebnim spremembam iz leta 2014 vsebuje le priporočila državam članicam ter paket poročila in smernice za pripravo nacionalnih strategij prilagajanja podnebnim spremembam. Takšno strategijo predstavlja v Sloveniji Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam (SOPPS).1
 

Prvi korak je ocena podnebnih sprememb v 21. stoletju

SOPPS kot državna strategija prilagajanja predlaga vizijo, namen in cilje prilagajanja za vse sektorje, vendar ne za vsakega posebej. Vlada ga je sprejela decembra 2016. Predstavlja ključen strateški dokument s področja prilagajanja podnebnim spremembam. V njem je zapisana vizija, da bo družba v Sloveniji do leta 2050 postala prilagojena in odporna na vplive podnebnih sprememb z visoko kakovostjo in varnostjo življenja, ki celovito izkorišča priložnosti v razmerah spremenjenega podnebja na temeljih trajnostnega razvoja. Namen SOPPS je prispevati k širši krepitvi zmogljivosti za prilagajanje podnebnim spremembam, obvladovanje tveganj in izkoriščanje priložnosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Splošni cilj je zmanjšati izpostavljenost vplivom podnebnih sprememb, občutljivosti in ranljivosti Slovenije zanje ter povečevanje odpornosti in prilagoditvene sposobnosti družbe. Kaj razumemo pod termini, kot so »izpostavljenost«, »občutljivost«, »ranljivost« in »prilagajanje podnebnim spremembam« je pojasnjeno v Prilogi 1 k SOPPS, ki vsebuje Slovar izrazov s področja prilagajanja podnebnim spremembam.

V prilogi 1 je opredeljen tudi termin »podnebnih storitev« kot »zagotavljanje in posredovanje informacij o podnebnih razmerah in pričakovanih spremembah podnebja, prirejenih za specifični namen uporabnikov (sektorjem, javnosti, odločevalcem) in oblikovanih v uporabnikom prijazni obliki, ki omogoča enostavno nadaljnjo rabo«. Tovrstne podnebne storitve so ključen predpogoj za načrtno prilagajanje podnebnim spremembam in s tem izpolnjevanje korakov s področja horizontalnih usmeritev.

Kot prvi korak je zato Ministrstvo za okolje in prostor v okviru sredstev Sklada za podnebne spremembe zagotavljalo sredstva za projekt Ocena podnebnih sprememb v 21. stoletju (OPS21), ki so ga izvajali na ARSO. Zahvala za izvedbo projekta gre predvsem mag. Mojci Dolinar, ki je koordinirala pripravo prvih rezultatov. Objavljeni so na spletnih straneh Vremenskega portala meteo.si.

Prilagajanje podnebnim spremembam
Potek spremembe povprečne temperature v Sloveniji do konca 21. stoletja glede na različne scenarije izpustov toplogrednih plinov. Dolinar, Mojca (ur.), 2018. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Sintezno poročilo – prvi del. Dostopno prek: ttp://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf.

Podnebne spremembe se dotikajo vseh sektorjev

Projekt OPS21 se je začel ob spoznanju, da je za upoštevanje vplivov podnebnih sprememb pri načrtovanju prihodnjega razvoja posameznih sektorjev (kmetijstva, gozdarstva, turizma in drugih od podnebja odvisnih sektorjev) ključno razpolagati z informacijami o velikosti in obsegu posameznega vidika spremembe podnebja. Pomembno je bilo pridobiti odgovore na vprašanja, kako bo dvig temperature zraka vplival na pojavljanje vročinskih valov in v kolikšni meri se bo sprememba padavinskih vzorcev odrazila na pretokih rek. Hkrati se s tem ponuja tudi podlaga za odgovore na vprašanja, na kolikšen dvig povprečne temperature in v kolikšni meri spremenjene padavinske vzorce se bodo morali v prihodnosti prilagoditi naravni sistemi (npr. gozdovi) in sistemi, ki so odvisni od njih (npr. hidroelektrarne). Rezultati projekta namreč omogočajo nadaljnje raziskave vplivov podnebnih sprememb na širok spekter naravnih in družbenih (podnebno občutljivih) sistemov ter pripravo strokovnih podlag za prihodnje načrtovalce politik, ukrepov in projektov.Vplivi podnebnih sprememb se ne kažejo samo v obliki bolj pogostih in bolj ekstremnih vremenskih pojavov, temveč tudi kot postopne spremembe, npr. zmanjševanje števila zelo mrzlih dni ali podaljševanje vegetacijske dobe. Dotikajo se vseh sektorjev in gospodarskih aktivnosti. Zato bodo rezultati projekta lahko služili vsem pripravljalcem politik in ukrepov ter ravnanj pri načrtovanju prihodnjega razvoja. Kmetijstvo, gozdarstvo, vode, energetika, zdravje in obvladovanje tveganj naravnih nesreč potrebujejo ustrezne podlage za načrtovanje projektov in razvoja. V publikaciji, ki so jo izdali na ARSO, so podatki o pričakovanih spremembah podnebja prvič sistematično, pregledno in celovito zbrani in predstavljeni na poljuden način z namenom, da dosežejo kar najširšo javnost.

Pred pripravo regionalnih razvojnih programov

Rezultati projekta bodo tako omogočili stopanje po poti prve horizontalne usmeritve, tj. vključevanje vplivov podnebnih sprememb pri snovanju in izvajanju vseh politik, ukrepov in dejavnosti na ravni države, regij in lokalnih skupnosti, gospodarskih subjektov in posameznikov. Posebej pomembni so za korak učinkovite koordinacije vsebin in procesov razvojnega in prostorskega načrtovanja, vključno z upoštevanjem zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče, saj se ravno sedaj v Sloveniji prvič pripravljajo regionalni razvojni programi (RRP) in regionalni prostorski načrti (RPP). Ocena vplivov podnebnih sprememb na razvoj in prostorske možnosti mora biti sestavni del podlag teh načrtov. Tudi za razvojno načrtovanje in pripravo na programiranje ukrepov v okviru nove finančne perspektive EU po letu 2020, v kateri bo po predlogu Evropske komisije še več sredstev kot do sedaj (25 %), se bo moralo izkazati prispevek k podnebnim ciljem. Poleg tega predlog uredbe Komisije predvideva, da se že ob sami izbiri naložb v infrastrukturo zagotovi odpornost na podnebne spremembe. Rezultati projekta bodo služili za pripravo boljše in bolj celovite presoje vplivov podnebnih sprememb, ki se izvajajo v okviru presoj vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2014/52/EU ter celovitih presoj vplivov na okolje strateških dokumentov.

Kmalu še več ukrepov, tudi spodbude in raziskave

V prihodnosti načrtujemo nadaljevanje priprave rezultatov podnebnih projekcij za posamezne vidike sprememb podnebja (kot je npr. potencial sončne energije) ter nadaljevanje priprave ocen vplivov podnebnih sprememb na podlagi teh rezultatov, kot so ocene vplivov podnebnih sprememb na razvoj turizma, na morje in na zdravje ljudi. Ozaveščenost in uporabo ocen vplivov podnebnih sprememb podpira druga usmeritev o potrebi po širšem sodelovanju. Tega zagotavljamo v okviru medresorskega sodelovanja tako na bilateralni ravni kot znotraj Medresorske skupine za prilagajanje podnebnim spremembam. Korak za proaktivno vključevanje v evropske in mednarodne dejavnosti podpiramo tudi znotraj sredstev Sklada za podnebne spremembe, npr. sofinanciramo podnebne LIFE projekte. Izvajanje korakov povezovanja z lokalno in regionalno ravnjo ter z zasebnim sektorjem in iskanje skupnih točk z drugimi politikami in akterji pa je še v začetni fazi.

Slovenija pri pripravi podatkov med naprednimi

V prvih dveh letih izvajanja strateškega okvira je bilo poudarjeno izvajanje tretje horizontalne usmeritve o spodbujanju raziskav in prenos znanja. To se je izvajalo preko prvega koraka zagotavljanja podnebnih storitev (priprava dolgoročnih podnebnih projekcij), ki se bodo še nadgrajevale in povezovale z drugimi zbirkami podatkov in procesov v podporo odločanju. Naloga te strokovne podlage je, da jo uporabimo pri načrtovanju politik in ukrepov ter tudi za namene izobraževanja, usposabljanja, ozaveščanja in komuniciranja. Želimo si, da se zavedanje o pričakovanih vplivih podnebnih sprememb v Sloveniji razširi ter da to zavedanje temelji na podlagi poznavanja strokovnih rezultatov podnebnih projekcij ter kakovostnega dela strokovnih služb. V Sloveniji se s tovrstno pripravo podrobnih podatkov o prihodnjih spremembah podnebja uvrščamo med najbolj napredne evropske države.

1 Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam, dostopno prek http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/podnebne_spremembe/SOzP.pdf