Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Slovenija zmanjšuje porabo lahkih plastičnih nosilnih vrečk - imam svojo vrečko? - EOL 134-135

Plastika | mag. Tanja Bolte |
 
Plastika je danes široko dostopna, obstojna ter ima pogosto strupene in druge škodljive učinke. Postala je praktično nenadomestljiv material. Dejstvo je, da nas plastika spremlja povsod, pa se tega sploh ne zavedamo. Zaradi plastičnosti, trpežnosti in inertnosti, predvsem pa nizke cene proizvodnje (vsaj najbolj razširjenih plastik) se uporablja za izdelavo ogromnega števila izdelkov za vsakdanjo rabo. Iz plastike so tudi tekstilna vlakna, izolacijski materiali, cevi, talne obloge in sestavine lakov, lepil ter kozmetičnih izdelkov, vgrajena je v elektrotehniki ohišja, v plošče za tiskana vezja, uporabljena je v avtomobilski industriji, v materialih za blazinjenje, v armaturnih ploščah, v rezervoarjih za gorivo in v mnogih drugih izdelkih.
 

plasticne_vreckePa poglejmo statistiko. Plastiko so pričeli proizvajati leta 1907. Svetovna proizvodnja plastike se je povečala za dvajsetkrat od šestdesetih let prejšnjega stoletja in leta 2015 znašala 322 milijonov ton. V naslednjih dvajsetih letih naj bi se še podvojila. Vsako leto v Evropi nastane okoli 25,8 milijona ton plastičnih odpadkov. Od tega se manj kot 30 % zbira za reciklažo. V EU se okoli polovica zbranih plastičnih odpadkov pošlje v tujino, kjer glede njihove obdelave ostaja negotovost zaradi drugačnih okoljskih standardov. V oceanih vsako leto konča 5 do 13 milijonov ton plastike (kar je 1,5 do 4 % svetovne proizvodnje plastike). Po ocenah plastika obsega več kot 80 % odpadkov v morju. V EU vsako leto v oceanih konča 150 000 do 500 000 ton plastičnih odpadkov.

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je v Sloveniji v letu 2016 nastalo 59.000 ton odpadkov iz plastike, kar je sicer za 19 % manj kot v letu 2015, vendar za 12 % več kot pred desetimi leti.

Odpadki iz plastike zajemajo vso odpadno plastično embalažo: odpadno plastiko, zbrano v okviru komunalnih odpadkov, odpadno plastiko iz proizvodnje, priprave dobave ter uporabe plastike v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. V celotni količini nastalih odpadkov v 2016 so sicer odpadki iz plastike predstavljali razmeroma majhen delež, le 1,1 %. Največ odpadkov iz plastike je nastalo v storitvenih dejavnostih, 49 %; v proizvodnih dejavnostih jih je nastalo skoraj 46 %, v gospodinjstvih pa le malo več kot 5 %.

Odpadki iz plastike se tudi uvažajo in izvažajo. V letu 2016 jih je Slovenija uvozila 105.000 ton, izvozila pa 51.000 ton, torej polovico manj, kot jih je uvozila. V letu 2016 se je v Sloveniji 35 % odpadkov iz plastike recikliralo, 6 % teh odpadkov se je sežgalo, malo več kot 2 % sta se odložila na odlagališčih odpadkov. Preostanek teh odpadkov se je začasno skladiščil ali obdelal po postopkih predobdelave in čaka na nadaljnjo predelavo.

Kljub temu moti podatek, da danes mikroplastiko najdemo v vodi in s tem tudi v mikroorganizmih, kar pričajo tudi številna odkritja v zadjem obdobju. Največ plastike pride v morje s kopnega. Zato je nujno potrebno reči »STOP« plastiki za enkratno uporabo.

Zadnjih nekaj let se krepi zavedanje, da je prisotnost odpadkov v svetovnih morjih velika grožnja, saj po nekaterih ocenah odpadki iz plastičnih materialov predstavljajo med 60 in 90% vseh odpadkov v oceanih in na obalah po vsem svetu. Slovensko morje pri tem ni izjema. Eden ključnih razlogov, zakaj je onesnaževanje voda s plastičnimi odpadki tako velika grožnja morju, je, da imajo plastični materiali izredno dolgo življenjsko dobo. Zaradi obstojnosti in kopičenja ti odpadki zaradi morskih tokov in vetrov prepotujejo velike razdalje in onesnažujejo ne le območje njihovega vnosa, pač pa tudi oddaljena območja, ki sicer niso neposredno obremenjena z viri vnosa odpadkov.

Zaradi vse večjega zavedanja pretirane potrošnje in onesnaževanja s plastičnimi odpadki je bila v januarju 2018 na evropski ravni sprejeta Strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu. Prinaša vrsto ukrepov in priporočil za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko. Ukrepi so razdeljeni v tri stebre: na ravni EU, na nacionali ravni in za industrijo. Čeprav je veliko ukrepov v obliki priporočil, namerava Evropa sprejeti številne strategije, dopolniti obstoječo zakonodajo in s tem narediti ukrepe še bolj zavezujoče. Preoblikovanje načina zasnove, proizvodnje, uporabe in reciklaže proizvodov ima v EU velik poslovni potencial. S prevzemom vodilnega položaja pri tem prehodu se bo ustvarilo nove priložnosti za naložbe in delovna mesta. Po novih načrtih se bo dalo do leta 2030 vso plastično embalažo na trgu EU mogoče reciklirati, potrošnja plastike za enkratno uporabo bo manjša, namerna uporaba mikroplastike pa bo omejena.

Naj naštejem nekaj ključnih ukrepov na EU ravni. Do leta 2030 mora biti vsa plastična embalaža primerna za ponovno uporabo ali recikliranje; pripraviti je potrebno ukrepe za zmanjšanje količin plastičnih izdelkov za enkratno uporabo in za boljšo reciklabilnost uporabljene plastike; uvedla se bo razširjena odgovornost proizvajalcev za določene masne tokove, prepovedala se bo oxoplastika; spodbujene bodo inovacije na področju oblikovanja, materialov in postopkov recikliranja plastike.

Na nacionalni ravni so ukrepi usmerjeni v izrabo finančnih instrumentov še posebej s povišanjem cene odlaganja odpadkov in sežiga; finančne spodbude za rabo sekundarne plastike in izboljšanje sistemov proizvajalčeve odgovornosti, kar nas s prenovo Zakona o varstvu okolja in prenosom novega odpadkovnega svežnja direktiv ter reševanja težav z odpadki, ki so v tem sistemu, čaka kot eden prioritetnejših izzivov našega ministrstva.

Eden od ukrepov izvajanja evropske strategije za plastiko je v maju 2018 podan predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje. Glavni cilj predloga direktive je preprečiti in zmanjšati vpliv nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, zlasti vodno okolje. Predvideni so ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi, povezanih s plastičnimi proizvodi za enkratno uporabo, ki so najpogosteje najdeni na obalah v EU.

Plastični proizvodi za enkratno uporabo predstavljajo po količini približno polovico vseh morskih odpadkov, najdenih na evropskih obalah. Deset najpogosteje najdenih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo predstavlja 86 % vseh plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. To so zlasti plastične posode za živila, lončki za pijačo, vatirane palčke, jedilni pribor, krožniki, mešalne palčke, slamice, palčke za balone, baloni, zavitki in ovoji, plastenke za pijače …

Sprejem predloga direktive se pričakuje v začetku prihodnjega leta. Ne moremo mimo dejstva, da so nekatere države že pred tem sprejele bolj ambiciozne ukrepe in že prepovedale ali pa omejile uporabo plastičnih proizvodov, predvsem lahkih plastičnih nosilnih vrečk.

Republika Slovenija si na področju krožnega gospodarstva prizadeva, tako bo tudi v prihodnje, za povezovanje ukrepov na področju odpadkov z ukrepi in pobudami na drugih področjih, vključno z ukrepi za zmanjšanje smetenja na kopnem, za trajnostno načrtovanje plastike, za zmanjšanje uporabe mikroplastike v proizvodih ter z ozaveščanjem javnosti in spreminjanjem vedenjskih vzorcev, kar je nujno za zmanjšanje morskih odpadkov in ohranitev morskih ekosistemov.

Prehod na bolj krožno gospodarstvo, kjer se vrednost izdelkov, surovin in virov ohranja čim dlje v gospodarstvu, ustvarjanje odpadkov pa se čim bolj zmanjša, je ključni prispevek EU k prizadevanjem za razvoj trajnostnega, nizkoogljičnega in konkurenčnega gospodarstva, učinkovitega z viri. Takšen prehod pomeni priložnost za preobrazbo našega gospodarstva ter ustvarjanje novih in trajnostnih konkurenčnih prednosti za Evropo.

Leta 2013 je Vlada Republike Slovenije podprla in v letu 2017 prenesla v nacionalni pravni red direktivo o spremembi Direktive 94/62/ES glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk in zaključke iz Zelene knjige o evropski strategiji za ravnanje s plastičnimi odpadki v okolju. Gre zlasti za prizadevanja za trajnostno proizvodnjo plastike, za spodbujanje dolgotrajnih plastičnih proizvodov in preprečevanje širjenja kratkotrajnih plastičnih proizvodov in proizvodov za enkratno uporabo, za ločeno zbiranje in prednostno recikliranje plastičnih odpadkov ter za ozaveščanje potrošnikov o vplivih plastičnih odpadkov na okolje.

Slovenija se je zavezala k več okoljskim ciljem glede potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Do konca leta 2019 letna raven potrošnje ne bo presegala 90 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo, do konca leta 2025 pa ne bo presegala 40 takšnih vrečk na osebo. S 1. januarjem 2019 se na vseh prodajnih mestih blaga ali izdelkov uvaja prepoved brezplačnih nosilnih vrečk ne glede na debelino njihove stene. Iz ukrepov so izvzete zelo lahke plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 15 mikronov, ki so namenjene za primarno embalažo svežih živil, ki niso predpakirana (sadje, zelenjava, sveži mesni izdelki).

Glede prvih podatkov o potrošnji lahkih plastičnih nosilnih vrečk izračuni kažejo, da je trenutna poraba lahkih plastičnih nosilnih vrečk 50 takšnih vrečk na osebo, vendar pa gre za izračun prvih informativnih podatkov v krajšem obdobju. Pomembno vlogo pri zmanjševanju potrošnje plastičnih nosilnih vrečk imajo programi ozaveščanja potrošnikov na splošno in izobraževalni programi za otroke.

S 1. septembrom 2018 v trgovinah, v vseh slovenskih osnovnih šolah pa celo šolsko leto 2018/2019, poteka ozaveščevalna kampanja o vplivu pretirane potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk na okolje s sloganom »Imam svojo vrečko!«. Kampanja poudarja pomen preprečevanja odpadkov kot sklop najpomembnejših ukrepov za čim manj nastalih odpadkov. Zato se vsebina ne osredotoča na pravilno ravnanje z odpadnimi lahkimi plastičnimi nosilnimi vrečkami, ampak na bolj trajnostno potrošnjo - vsako vrečko čim večkrat uporabimo, ker tudi s tem vsak posameznik vpliva na kakovost okolja, v katerem živimo. Kampanja je namenjena širši javnosti s poudarkom na izobraževanju otrok.

S prihodom novega ministra na Ministrstvo za okolje in prostor pa je Slovenija jasno povedala - stremela bo k temu, da se bo v letu 2019 prodaja lahkih nosilnih vreč ukinila.

Nujno moramo zmanjšati uporabo plastike, predvsem izdelkov s kratko življenjsko dobo. Nujno je potrebno narediti korak naprej predvsem pri rabi, proizvodnji in potrošnji plastičnih izdelkov s kratko življenjsko dobo, kot so izdelki za enkratno uporabo, in spremeniti vedenjske vzorce glede neustreznega ravnanja z odpadki.

Nujno je, da vsak posameznik premisli, preden se odloči in kupi plastično vrečko ali kakšen drug izdelek iz plastike. Vsekakor so možne alternative, kot so trajnostne vrečke za sadje in zelenjavo, nakupi v trgovinah, ki prodajajo izdelke brez embalaže, nakupi lokalnih proizvodov,..

Če želimo ohraniti naš planet, ne bo dovolj le sprejeti zakonodajo na EU in nacionalni ravni, potrebno jo bo izvajati. Vsak posameznik pa mora resno razmisliti, ali izdelek, ki ga želimo kupiti, resnično potrebujemo.