Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Dialog z zakonodajalcem naj se začne pri pripravi predpisa - EOL 133

5. Konferenca reciklažne panoge in interventni zakon |
 
Kaj si želi reciklažna panoga? Zakonsko ureditev sistema podaljšane proizvajalčeve odgovornosti, ki bo zagotavljala transparentnost in učinkovitost za vse udeležence. Konstruktiven dialog med zakonodajalcem, pripravljavci predpisov in gospodarstvom pred pripravo predpisov. Odpravo birokratskih ovir ter enakovredno partnerstvo pri snovanju rešitev, ki jih lahko gospodarstvo vidi drugače. Posluh državnega aparata že pred nastankom problematike, t.j. preventivno oblikovanje pravnega okolja, ki bo preprečilo potencialno škodljive posledice za gospodarstvo. To so sporočila 5. konference reciklažne panoge, REC2018, na kateri so se kresala menja predvsem o temi Ravnanje z odpadki v primežu okoljske zakonodaje. Vse je namreč razgrel predlog interventnega zakona o neprevzemanju odpadne embalaže, zato naslov konference Ravnanje z odpadki v primežu okoljske zakonodaje.
 

Usmeritve, kako s KO v krožno gospodarstvo

mag. Jana MiklavčičMag. Jana Miklavčič s Sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor je predstavila Strategijo in načrte na področju zbiranja in predelave odpadkov (s poudarkom na embalaži). Nekaj številk:

  • Lani je v Sloveniji nastalo 5.851.140 kg odpadkov, od tega 994.190 kg komunalnih odpadkov. Odpadkov je več. Tudi nevarnih.
  • Pri ravnanju z odpadki vzbujajo pozornost trije podatki: lani je v Sloveniji nastalo 481 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, ločeno zbranih je bilo 69,9, predelano 96 %, v letu 2016 pa recikliranih 58 %. Vendar je vse več glasnih dvomov o resničnosti številk in odstotkov.
  • V paketu direktiv Evropskega parlamenta in sveta iz letošnjega maja, ki je prinesel usmeritve za prehod v krožno gospodarstvo, so določeni naslednji okoljski cilji:
    - do leta 2025 – 2030 – 2035 se priprava za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov povečata na najmanj 55-60-65 % mase proizvedenih komunalnih odpadkov;
    - do leta 2035 se količina odloženih komunalnih odpadkov zmanjša na 10 % mase;
    - pri odpadni embalaži se bo najpozneje do 31. decembra 2025 (2030) recikliralo najmanj 65 masnih % (70 %) vse odpadne embalaže;
    - najpozneje do 31. decembra 2025 (2030) bodo izpolnjeni naslednji minimalni ciljni masni deleži za naslednje specifične odpadne embalažne materiale:


Jana Miklavčič je pojasnjevala udeležencem reciklažne konference predlog interventnega zakona za rešitev nakopičene OE in odpadnih nagrobnih sveč. Med vzroki je navedla različno razumevanje zakonodaje. Omenila je, da se ne prevzemajo samo odpadni materiali, ki pomenijo strošek, medtem ko odpadni materiali, ki prinašajo pozitivno vrednost, ne predstavljajo težav pri prevzemanju in izračunu deležev. Po njenem mnenju je dobičkonosnost shem na prvem mestu pred izpolnjevanjem obveznosti. Z novimi usmeritvami EU bodo morale države v okoljsko zakonodajo prenesti tudi zahteve glede razširjene odgovornosti proizvajalcev. Določene bodo v ZVO-2, kakor je napovedala mag. Jana Miklavčič.

Tudi sistem ravnanja z OEEO na razpotju

mag. Emil ŠehičNa trgu je več odpadne električne in elektronske opreme, kot se jo zbere. Mag. Emil Šehič, direktor družbe ZEOS, je pri oceni trenutnega stanja pri ravnanju z OEEO v RS postregel s podatkom, da v zadnjih letih ni bilo prevzetih 65 % e-odpadkov. Letno se zbere v Sloveniji okrog 12.000 OEEO, največ zbere ZEOS. Od 30 – 40 % odpadkovnega toka sheme ZEOS konča v obdelavi v tujini. To pomeni, da sta infrastruktura in izvedba obdelave OEEO na primarni ravni brez tehnološkega presežka, poudarja Emil Šehič. Kritično je ocenil stopnjo predelave in recikliranja OEEO, saj gre le za podatke na papirju. Predelava ne poteka skladno s standardom SIST, pri mreži zbiralnic so velike razlike med shemami, sheme ne prevzemajo od vsakega izvajalca javne službe, akcij ozaveščanja razen projekta Life ni, ni nadzora implementacije zakonodaje, ni usklajenih rešitev, ne sankcioniranja. Celo takrat ne, ko gre za težje prekrške.

Tudi pri OEEO je izračun deležev za prevzemanje embalaže netočen, zastoji so v prevzemanju, toleranca je do selektivnega prevzemanja, kakovost OEEO se slabša, ni naložb v infrastrukturo zbiranja in obdelave OEEO. Poleg tega ni sodelovanja in povezav s ključnimi deležniki krožnega gospodarstva na področju EE opreme. Po mnenju mag. Emila Šehiča so finančne izravnave stvar shem in ne države. Zavzel se je za več sprememb, med drugim za organ »kliringa«, ki bi delal kot podaljšana roka Ministrstva za okolje in prostor.

Reciklažna panoga dobro posluje

Jure FišerPoslovni prihodki članov Sekcije zbiralcev in predelovalcev odpadkov so lani močno porasli: v letu 2016 so znašali 410 milijonov, lani 570 milijonov. EBITDA je ostal na enaki ravni, število zaposlenih se je zmanjšalo, čisti poslovni izid pa je zelo porasel. Jure Fišer, predsednik Sekcije pri GZS, je poslovanje reciklažne panoge primerjal z izvajalci javnih služb. Podatki za 58 podjetij povedo, da so poslovni prihodki lani prav tako zrasli (leta 2016 okrog 470 milijonov, lani 508). Celotni poslovni izid kaže skromno rast. Število zaposlenih je naraslo.

Jure Fišer je predvsem opozoril na nepredvidljivosti v mednarodnem in domačem okolju, na nihanje cen barvnih kovin (aluminij, baker, svinec, cink), na padec cen starega železa v letu 2018, prav tako na znižanje cen starega papirja. Pri ravnanju z embalažo je opozoril na problem zakonodaje, na neprevzemanje OE, na zviševanje stroškov embalažnin in na zvišanje stroškov sežiga. Na razmere na trgu močno vpliva odločitev Kitajske o prepovedi uvoza določenih vrst odpadkov in o njeni nameri, da nadaljuje s prevzemi podjetij v EU v vseh delih vrednostne verige pri ravnanju z odpadki. Vprašal se je, ali nas naslednja finančna kriza čaka že leta 2020? Ko je Jure Fišer razmišljal o sistemu ravnanja z odpadki v kontekstu podaljšane proizvajalčeve odgovornosti, si je postavil vprašanje: Zakaj v branži zbiranja in predelave v zasebnem sektorju ni več naložb v razvoj v verigi vrednosti obstoječega masnega toka odpadkov?

Ali gospodarstvo res ne bo dodatno obremenjeno?

Ajda PleterskiNa vprašanje, kako bo interventni zakon obremenil gospodarstvo, predlagatelj je poudaril, da ga ne bo, je odgovorila Ajda Pleterski, ki vodi pravno službo v družbi Gorenje Surovina. Nakazala je več vprašanj, na katera bi moral odgovoriti zakonodajalec, preden bo poslal interventni zakon v Državni zbor.






Glas za eno embalažno družbo

Janko KramžarJanko Kramžar, direktor ljubljanske Snage in predsednik pred nedavnim ustanovljenega združenja centrov za ravnanje z odpadki, je podprl interventni zakon, ki pa mu morajo slediti sistemske spremembe. Vprašal se je tudi, kdo je v sedanjem sistemu ravnanja z odpadki odgovoren za recikliranje in kaj bo morala Slovenija storiti za energetsko izrabo odpadkov.






Razširjene odgovornost proizvajalcev v krožnem gospodarstvu

Janja LebanRazširjena odgovornost proizvajalcev v krožnem gospodarstvu je celovito analizirala Janja Leban, vodja službe za varstvo okolja na GZS. Zato se je zadržala ob podatkih o kritičnih surovinah v EU in o njihovih ključnih virih. Navedla je rudarjenje, odlagališča, električno in elektronsko opremo, baterije, avtomobilsko industrijo, OVE, obrambno industrijo, kemikalije in gnojila. Odgovor na povpraševanje po materialih je krožno gospodarstvo oziroma reciklirani materiali. Zakonodajni okviri in usmeritve EU spodbujajo krožno gospodarstvo, kar kaže tudi nedavna odločitev o prepovedi uporabe nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. Najzahtevnejše odgovore v praksi bodo morala poiskati podjetja, proizvajalci proizvodov, v sistemu razširjene odgovornosti proizvajalca. Prevzeli bodo odgovornost za finančno in organizacijsko odgovornost za življenjski cikel proizvoda. Nakazala je več spodbud in predlogov za doseganje ciljev pri nekaterih proizvodih, predstavila primer Nemčije in nekatere projekte, med njimi MOVECO in CIR-ECO.

Razširjena odgovornost proizvajalcev

Srečko BukovecRazširjeno odgovornost proizvajalcev v novi odpadkovni zakonodaji je temeljito predstavil Srečko Bukovec, direktor Slopaka. Posebej se je zaustavil ob členu 8 a: Minimalne zahteve za sheme razširjene odgovornosti proizvajalca in izpostavil:

  • vsaka DROE (EPR sistem) mora:
    - jasno določiti območje delovanja (geografska pokritost, izdelki, materiali);
    - imeti na voljo potrebna organizacijska in finančna sredstva za izpolnitev obveznosti EPR;
    - imeti mora vzpostavljene ustrezne mehanizme samonadzora za presojo finančnega poslovanja, točnost podatkov, ki jih dopolnjujejo neodvisni pregledi za presojo;
    - javno objaviti informacije o:
    svojih lastnikih in zavezancih;
    finančnih prispevkih proizvajalcev (cenik);
    postopku izbora izvajalcev ravnanja z odpadki (pravila izvajanja tenderjev).

  • Finančni prispevki morajo:
    - pokriti celotne stroške ravnanja z odpadki za izdelke, ki so dani na trg EU, vključno s:
    stroški ločenega zbiranja odpadkov, sortiranja in druge obdelave, ki je potrebna za izpolnjevanje ciljev ob upoštevanju prihodkov iz prodaje sekundarnih surovin iz njegovih proizvodov;
    stroški zagotavljanja ustreznih informacij potrošnikom;
    stroški zbiranja in sporočanja podatkov
    - biti eco modulated (reciklabilnost, ponovna uporaba)
    - ne presegajo stroškov, ki so potrebni za zagotavljanje storitev ravnanja z odpadki na stroškovno učinkovit način; ti stroški se določijo na pregleden način med akterji.


Če javna podjetja zagotavljajo storitve, morajo biti pokriti le optimizirani stroški.

Komunalno gospodarstvo pravi, da ni posluha za spremembe

Sebastijan ZupancZbornica komunalnega gospodarstva, vanjo je vključenih 132 podjetij, ni zadovoljna, ker se predpisi pripravljajo brez sodelovanja strokovne javnosti, prevečkrat pa se rešujejo zgolj parcialni problemi in se ne upoštevajo predlogi prakse. Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS, je kritično opozoril še na predolge postopke pri izdajanju OVD in pri izdaji notrifikacije za izvoz odpadkov v tujino, na nesamozadostnost Slovenije pri ravnanju z odpadki, transparentnost podatkov in na nujnost izobraževanja ter ozaveščanja uporabnikov.


Plasti Circle – razvoj inovativnih pametnih posod

V EU nastane vsako leto 25,8 milijonov ton plastičnih odpadkov. Reciklira se jih le 29,7 %, kar pomeni za EU izgubo v višini 10,56 milijarde EUR. V zraku je zato 23,8 milijona ton CO₂ več, kot bi ga smelo biti. Ne samo premalo zbranih količin plastičnih odpadkov in nizka kakovost, nizka je tudi dodana vrednost aplikacij. To so izhodišča projekta PlastiCircle. Predstavitev sta za reciklažno konferenco pripravili Mirijam Britovšek in Špela Šeligo iz Mestne občine Velenje. Projekt financira EU, v konzorciju je več partnerje iz Evrope, med drugim pa želijo ustvariti stroškovno učinkovit sistem prevoza odpadkov, povezanega s platformo v oblaku za razvoj modela, izboljšati sortiranje plastike inovativnih optičnih tehnologij in razviti nove izdelke z recikliranimi materiali z dodano vrednostjo. Kot konkreten proizvod bodo razvili pametne zabojnike za zbiranje odpadkov, pa tudi serijo recikliranih izdelkov z visoko vrednostjo.