Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Pri gradnji HE ministri in različni soglasodajalci postavljajo ovire lastni državi - EOL 133

Gradnja hidroelektrarn | Jože Volfand |
 
Osebno sem se večkrat čudil, pravi Bogdan Barbič, direktor družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi, kako predsedniki vlad dovolijo posameznim ministrom, da delajo proti interesom in obveznostim lastne vlade ... Energetika je v 100 %-ni lasti države, vendar se pri izvedbi naložb v energetske objekte pojavlja toliko ovir, da upočasnijo gradnje. Tako je tudi pri verigi hidroelektrarn na Spodnji Savi. Sogovornik med ovirami navaja poteze uradnika na Ministrstvu za infrastrukturo, različne javne zavode in soglasodajalce, prav tako nekatere civilne iniciative. Posebej pojasnjuje potek in pomen gradnje HE Brežice in pripravo na HE Mokrice, ki jo načrtujejo v prihodnjem letu. Marsikdo v Sloveniji se hote ali nehote ne zaveda izrednega prispevka energetike za gospodarstvo in kakovost življenja lokalnega prebivalstva, še posebej, ker so pri gradnji HE angažirana skoraj v celoti slovenska podjetja. Trdno je tudi prepričan, da Vlada RS ne bi smela dovoliti igranja z usodo projekta, kot so HE na Srednji Savi.
 
Bogdan Barbič
Bogdan Barbič

Kakšne so letošnje hidrološke razmere za proizvodnjo vaših elektrarn na Spodnji Savi, so boljše od predvidenih poslovnih načrtov? Stroka meni, da bodo nihanja vodnega stanja zaradi podnebnih sprememb večja kot v preteklosti. Kaj opažate v pretokih v zadnjih petih letih?

Podnebne spremembe se odražajo tudi v spremembi dinamike pretokov reke Save. Zanimivo je, da po naših podatkih ni opaziti bistvene spremembe v poprečnih padavinah na porečju Save, ravno tako tudi povprečni pretoki na daljše obdobje ne odstopajo od projektno predvidenih. Je pa zato dinamika reke povsem drugačna, kot je bila pred samo 10 leti. Med letom je več ciklov visokih voda, zlasti v zimskem in pomladnem času, ker pač ni snega kot naravne akumulacije padavin, ki bi spomladi s taljenjem zagotavljal stabilne pretoke reke. Pri elektrarnah na spodnji Savi je dobro to, da je inštalirana moč več kot dvakratnik povprečne moči. To pa pomeni, da lažje polovimo visoke vode in jih uporabimo za proizvodnjo električne energije. Naše interne statistike zadnjih 10 let kažejo, da smo dosegli 100,3 % proizvodnje glede na projektirane parametre. Res pa je, da so nihanja na letnem nivoju tudi več kot dvakratna.

Leto dni je, odkar ste odprli HE Brežice, je še vedno v poskusnem obratovanju? Tako naj bi bilo še leto dni. Zakaj? Infra je javna služba, ali gre tudi v tem primeru za prepočasno odzivanje države, čeprav gre za vodni potencial, ki je temelj za izpolnitev zavez Slovenije pri doseganju ciljev glede deleža OVE v oskrbi z energijo?

Projekt hidroelektrarne je običajno razdeljen na več podprojektov, kot so jezovna zgradba, most, akumulacijski bazen, naravni habitati in podobno. Jezovna zgradba HE Brežice je pred kratkim dobila uporabno dovoljenje, tako da ni več v poskusnem obratovanju. Ostala infrastruktura ta dovoljenja še pridobiva. Pri teh počasnih postopkih ne moremo vedno kazati s prstom na investitorja ali državo, ker je zadaj skrita množica zasebnih interesov finančne narave. Ljudje in posamezna podjetja še vedno hlepijo po denarju in uporabljajo vse metode, da čim več izsilijo od investitorjev, ki delujejo v prostoru. Če je zadaj državno lastništvo, je to še toliko bolj mamljivo.

Ste lahko konkretni?

V enem od konkretnih primerov na področju HE Brežice glede vzpostavitve naravnega habitata je npr. uradnik Ministrstva za infrastrukturo po sprejemu Državnega prostorskega načrta podelil koncesijo za izrabo gramoza privatni družbi Kostak iz Krškega, ki pa se ni držala rudarskega projekta, po katerem bi morala izkopati gramoz najkasneje do leta 2019. Še več. Uradnik MZI-ja je Kostaku dvakrat podaljšal koncesijsko pogodbo, tako da Infra na tem območju ne more vzpostaviti naravnega habitata. Kostak je seveda pripravljen zdaj to prodati nazaj državi, vendar po astronomski ceni. Zakaj je uradnik MZI-ja podaljševal koncesijo Kostaku kljub temu, da je potrebno vzpostaviti naravni habitat do leta 2019, pa bi bilo verjetno smiselno raziskati s strani pristojnih organov ali inšpekcij. Taki in podobni primeri ovirajo tako fazo izgradnje kot tudi fazo pridobivanja uporabnih dovoljenj.

Z gradnjo celotne verige bi naj na Spodnji Savi končali letos, a je začetek gradnje HE Mokrice predviden šele prihodnje leto. Kaj je povzročilo zamude, kdo je za to odgovoren in kaj bi morala storiti država in energetska panoga, da bi hitreje gradili HE na Savi? Še vedno ni tudi jasno, kako bo z gradnjo na Zgornji Savi?

Postopek umeščanja v prostor za HE Mokrice smo začeli leta 2007. Pričakovati je bilo, da bi v kakšnih 8 letih le umestili objekt v prostor, saj gre za peto elektrarno v vrsti na isti reki. Računali smo, da bo postopek potekal nekoliko počasneje zaradi čezmejnega postopka z Republiko Hrvaško, a so se pravi zapleti začeli v nekaterih inštitucijah Republike Slovenije. Z ozirom na to, da so bile nekatere vlade precej šibke v stališčih do izgradnje objektov za uporabo obnovljivih virov energije in so celo posamezni ministri oziroma ministrica za okolje in prostor dajali javne izjave, da oni tega projekta ne bodo več financirali, so stanje izkoristili nekateri javni zavodi, ki so ključni soglasodajalci v procesu umeščanja v prostor. Morda so ti zavodi tudi tako razumeli izjave, da je potrebno projekt ustaviti, kdo ve? Skratka, pričelo se je, rekel bi, sistematično oviranje projekta, kot da gre za zasebni projekt sovražne privatne korporacije in ne za državni projekt, s katerim bo Slovenija izboljšala svojo konkurenčnost.

Mislite predvsem na pridobivanje soglasij?

Da. Zahteve soglasodajalcev so postajale čedalje večje, bile že kar smešne, še toliko bolj za nas, ker so bili ti zahtevki naperjeni proti MOP-u oziroma vladi, ki je bila dejansko financer teh posegov. Z naše strani smo resda imeli povečane stroške pri izdelavi študij, vsaka študija pa je pokazala vedno dobre rezultate glede umestitve elektrarne v prostor. Prišlo je celo tako daleč, da je bila na področje HE Mokrice po sprejetem DPN-ju naknadno uvrščena Natura 2000, vendar za ribjo vrsto, ki dejansko živi v akumulacijah. Kljub temu smo spravili projekt v fazo, ko smo dobili okoljevarstveno soglasje (OVS), vendar se je nanj pritožilo društvo s sedežem v Ljubljani. Reševanje pritožbenega postopka je v teku, je pa to vse skupaj spet zamaknilo pričetek izgradnje.

Če govorite o državi, kako je mogoče, da predsedniki ne vedo, kaj delajo ministri?

Osebno sem se večkrat čudil, kako predsedniki vlad dovolijo posameznim ministrom, da delajo proti interesom in obveznostim lastne vlade. Saj energetika, ki je v 100 % lasti države, dela v dobro te države in ne more in ne sme eno ministrstvo ali javni zavodi države delovati proti državnemu projektu. Žal se to dogaja. Zavodi kot soglasodajaci se skrivajo pod krinko stroke, v resnici pa vodijo svojo politiko. Sicer nismo uspeli razvozlati, ali delajo to po nareku svojih ministrov ali pa dejansko vodijo politiko, ki je v nasprotju z interesi države in državnimi projekti. Informacije s posameznih delov državnih inštitucij so večkrat uhajale in še uhajajo do nevladnih organizacij, ki nato napadejo vlado in njene odločitve. Žal se vse take aktivnosti odražajo na upočasnitvi izgradnje tovrstnih objektov. Sama izgradnja HE na spodnji Savi letno poveča BDP Slovenije za 0,3 % v času izgradnje. Zato vsi ti zaviralci dejansko prispevajo k zmanjševanju BDP-ja. Ali se tega zavedajo ali ne, je drugo vprašanje. Verjetno se ne, ali pa jim je vseeno za to državo.

Je v lokalnih skupnostih drugače?

Vseskozi smo imeli in imamo močno podporo v lokalnih skupnostih. Ne gre samo za občine in krajevne skupnosti, tudi javno mnenje na področju izgradnje dosega 90-odstotno podporo. Na to smo ponosni in veseli, zato tudi gradimo naprej. Za prebivalce teh krajev, ki imajo skoraj vsako drugo leto poplavljene domove, pa je nerazumljivo in nesprejemljivo, da lahko neko društvo za proučevanje rib s sedežem v Ljubljani, ki mu je MOP podelil status stranskega udeleženca v postopku, zdaj že nekaj mesecev zadržuje pravnomočnost izdaje OVS-ja. Osebno sicer ne morem razumeti, da članom tega društva ni mar za stotine prebivalcev Posavja, ki trepetajo pred visokimi vodami, in s pravnimi manipulacijami zavirajo pričetek izgradnje. Kje je tu javni interes, kje je tu navsezadnje človeško sočutje? Očitno gre tudi v tem primeru samo za medijsko pozornost društva, morda pa so zadaj tudi kakšni finančni interesi.

Pri gradnji HE na srednji Savi je še več ovir?

Prvo in osnovno je, da če država podeli koncesijo, potem ne sme biti več vprašanja, ali elektrarne bodo ali ne tako, kot je sedaj. Vsaka Vlada RS bi morala biti zelo konsistentna in ne dopuščati igranja z usodo takih projektov posameznim ministrom ali državnim soglasodajalcem, da vodijo svojo politiko.

Kaj lahko poleg tega najbolj ovira naložbe v HE in kaj mora investitor najbolj upoštevati pri umeščanju energetskega objekta v prostor? Kaj ste se naučili? Je večji izziv ureditev porečja in poplavna varnost ali odgovornost do habitata? Ena izmed vaših dobrih izkušenj so ribje steze.

Projekti HE po naših izkušnjah morajo biti večnamenski projekti. Sava kot glavna slovenska reka že zdavnaj nima več naravnega toka. Je delno regulirana in potrebuje vzdrževanje. Posegi z izgradnjo HE pomenijo spremembo v okolju, zato je potrebno te spremembe gledati celovito. Smiselno je, da se hkrati z izgradnjo verige celovito in istočasno uredi tudi infrastruktura, ki bo v vsakem primeru spremenjena. Hkrati je smiselno umestiti tudi agrarne posege, ki bodo omogočali izboljšano kmetijsko proizvodnjo. Reševati je treba poplavno varnost. Skratka, projekt je potrebno gledati celovito in tako, da bo čim bolj izboljšal pogoje za bivanje lokalnim prebivalcem.

In kako je pri habitatih?

Če se pri umeščanju v prostor uredijo naravni habitati, bo to tudi doprinos k dvigu kvalitete bivanja. Pri habitatih pa je potrebno biti vseeno racionalen. Zaradi podnebnih sprememb in tujih invazivnih vrst, ki prihajajo v naš prostor. Verjetno bo potrebno resno razmisliti, ali se bodo ob bazenih še naprej delala nadomestna močvirja, ki bodo omogočala razvoj tigrastih komarjev pri nas. Tega žal naša stroka v inštitucijah zaenkrat še ne prepozna kot problem in se zadeve lotevajo bolj birokratsko, kot da sprememb ni in jih ne bo. Podnebne spremembe so tu in akumulacije, ki dvignejo podtalnico, bodo v bodoče eden ključnih elementov za zmanjševanja posledic suš vzdolž rek. Kjer tega ne bo, tudi kmetijstva ne bo. Kar se tiče ribjih stez, smo ponosni na to, da delujejo brezhibno in dejansko omogočajo migracije rib. To je sedaj po EU direktivah že obveza, vendar smo v Sloveniji sedaj ugotovili, da bi morali po novem imeti ob vsaki elektrarni kar dve stezi. Pri HE Mokrice že bo tako. Zopet dodatna ovira, ki je po mnenju tujih strokovnjakov povsem nepotrebna, bo pa povzročila dodatne stroške vsem prebivalcem Slovenije.

Kaj pomenijo naložbe v verigo HE na Spodnji Savi za proizvodnjo energije v državi, za gospodarsko oživitev regije in za Slovenijo? Koliko so pri gradnji sodelovala slovenska podjetja?

Strokovnjaki UMAR-ja so izračunali, da izgradnja verige HE na Savi prispeva 0,3 % k povečanju BDP-ja Slovenije. To pomeni v zadnjih 16 letih skoraj 5 % samo na tem projektu. K temu prispeva dejstvo, da so načrtovanje, izgradnja in 90 % dobave opreme slovenskega porekla. Hidroelektrarna je paradni konj slovenskega elektrogospodarstva in industrije. Je edini kompleksni energetski projekt, ki je v celoti plod slovenskega znanja. Edino generator moramo kupiti v tujini. Vse ostalo znamo narediti v Sloveniji sami. Zato je še toliko bolj pomembno, da se ohrani dinamika izgradnje hidroelektrarn. Nobeno slovensko podjetje ne more preživeti samo od izgradnje verige, je pa to lepo izhodišče za projekte v tujini. Gre za zagotovitev kontinuitete in s tem ohranjanja znanja v Sloveniji. Ni več veliko družb v Evropi, ki bi bile sposobne načrtovati in zgraditi verigo HE take velikosti na reki. Kar pa se tiče angažmaja lokalnih družb, lahko kot zanimivost povem, da pred leti, ko je bil v Sloveniji velik upad del v gradbeništvu, edino v Posavju tega upada ni bilo zaznati. Pri izgradnji se namreč vedno najprej angažira lokalna gradbena operativa, ki dobi toliko del, kot jih je sposobna izvesti. Po izgradnji pa se je izkazalo, da poslovne vezi ostanejo. Imamo kar nekaj primerov, ko je lokalna družba na podlagi sodelovanja pri izgradnji vzpostavila tudi dolgoročni poslovni odnos s posameznimi večjimi dobavitelji.

Kako je lokalna skupnost sprejela naložbe in kako civilne iniciative, ki so pogosto kritične do umestitve energetskih objektov v prostor?

Lokalna skupnost je odigrala zelo pozitivno vlogo v procesu umeščanja v prostor. Večkrat se sicer lokalno skupnost tudi v medijih predstavlja kot nekega izsiljevalca, ki zahteva nemogoče. V primeru Posavja to ne drži. Edine zahteve so bile, da je smiselno uskladiti tudi plane ostalih nosilcev v prostoru, kot so ceste in železnica, da so posegi istočasni. To pa pomeni, da se mora kakšen državni plan spremeniti glede dinamike izgradnje in se prilagoditi izgradnji HE. Zanimivo je vprašanje glede civilnih iniciativ. Tudi mi smo imeli te poskuse, vendar so bile vse civilne iniciative vzpodbujene od drugje, v glavnem iz Ljubljane. Večkrat poudarjam - iz Ljubljane. To pa zato, ker gre običajno za »hujskače« ali ljudi, ki se imajo za intelektualce in pričnejo razlagati lokalnemu prebivalstvu, kakšno škodo jim bomo povzročili. Torej mi, ki živimo in delamo v Posavju, bomo naredili škodo, oni, ki iz varnih domov prestolnice od daleč gledajo, kako poplavlja domove v Posavju, pa jih bodo zaščitili. No, k sreči ljudje to hitro spoznajo, zato so te »civilne inciative« preprosto pregnali. Seveda smo imeli tudi z lokalnim prebivalstvom veliko pogovorov in usklajevanj, vendar smo skoraj vse uspešno rešili. Tiste, ki se še rešujejo, pa večinoma žene sla po denarju.

Kako vpliva HE Brežice na vaše poslovanje, saj ste se morali zadolžiti, naložba pa se ne bo povrnila hitro. Ali tudi vi menite, kot kažejo nekatere napovedi, da se bodo cene električne energije kmalu zvišale?

Pred leti smo res najeli 60 mio EUR kredita za izgradnjo HE Brežice, ki ga bomo odplačevali še naslednjih 10 let. Glede na proizvodnjo in ekonomski potencial, ki ga imamo, to za nas ni posebej obremenjujoče. Res je, da se naložba ne bo povrnila tako hitro, kot se mora npr. avtomobilski industriji. Pri nas je to tek na dolge proge. Življenjska doba HE je dokazano več kot 100 let, pri čemer so stroški vzdrževanja in obratovanja zelo nizki. V svetu se tudi HE lahko gradijo drugače, tako da je življenjska doba enaka trajanju koncesije, npr. 20 ali 30 let. Mi na to gledamo kot na narodno bogastvo. Če pogledamo HE Falo, ki so jo zgradili pred več kot 100 leti, takrat verjetno nihče ni bil zadovoljen z donosnostjo. Danes je ta HE zlati rudnik. Slovenija si glede na svoj gospodarski razvoj lahko privošči graditi HE za 100-letno delovanje. Poleg tega ne smemo pozabiti, da gre za obnovljiv vir proizvodnje električne energije, ki bo v prihodnosti nujno potreben za dostojno življenje v spremenjenih pogojih. Ob sedanjem porastu cen električne energije na trgu pa je pespektiva še ugodnejša, tako da se investicija v elektrarno povrne v prej kot 20 letih.

Kako torej cene jutri?

Cene električne energije se na trgih držijo umetno, gre pač za politiko velikih svetovnih igralcev. Ko je Nemčija začela z državnimi vzpodbudami za vetrne elektrarne, so cene na trgih takoj padle. Ko je bilo izdanih preveč emisijskih kuponov, so cene spet padle. Če pa bi se vse realno obdavčilo, tako emisije kot tudi nafta, potem bodo cene energije hitro poskočile. Nekatere države, kot je npr. Anglija, to že predvidevajo, zato gradijo jedrske elektrarne z garantirano prodajno ceno več kot 100 EUR/MWh.

Kako se pripravljate na začetek gradnje HE Mokrice? Kako se boste lotili sonaravne ureditve sotočja Save in Krke, kaj bo največji izziv in koliko bo pametna HE Mokrice?

Naslednje leto načrtujemo začetek tudi z operativnim delom na HE Mokrice. Trenutno poteka projektiranje in priprava razpisne dokumentacije, v teku je razpis za turbino in generator, konec leta gredo ven še razpisi za gradbeni in hidromehanski del. Vse to so dolgotrajni postopki, ki zahtevajo svoj čas. Kar pa se tiče ureditev v reki Krki, smo bili intenzivno vključeni v postopku DPN-ja na nivoju študij in projektov, medtem ko je za operativno izvedbo zadolžena družba Infra. Projektne rešitve so dobre in bodo tudi ta del sotočja olepšale. Zavedati se moramo, da je bilo omenjeno sotočje večkrat spremenjeno bodisi zaradi poplav ali drugih ureditev. Ne gre več za naravni izliv, zato je tudi projektno predvideno, da se videz sonaravnosti ohrani in, kjer je potrebno, nadgradi.

Ali se boste v prihodnje odločali tudi za naložbe v sončne elektrarne, poleg ene, ki jo že imate?

Obnovljivi viri in njihova izgradnja so naša stalnica. Osebno menim, da bo sončna energija lahko igrala nekoliko pomembnejšo vlogo, kot do sedaj v EE sistemu, če se jih pametno vključi v sistem. Seveda sončne elektrarne (SE) ne bodo mogle nadomestiti npr. jedrske elektrarne, govorimo o nekaj % novo proizvedene energije, ki pa je lahko zelo koristna ob sinhronem delovanju s HE. Pred časom smo v HESS-u obdelovali idejo večjih SE ob nasipih bazenov, vendar še ni bil čas za nadaljevanje tega projekta. Ta čas pa nedvomno prihaja.